Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (19.001-19.100)

  1. medvẹdovnják, m. der Bärenzwinger, SlN.- C.
  2. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
  3. medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
  4. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
  5. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
  6. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
  7. məglę̑nast, adj. nebelicht, nebelgrau, Cig.; meglenasta podoba, das Nebelbild, Jan.
  8. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
  9. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
  10. məglenína, f. der Nebelfleck, Jan.
  11. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
  12. məglę́nka, f. = meglenica, Cig. (T.).
  13. məglę̑nost, f. die neblichte Trübe.
  14. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
  15. məglǫ́ven, -vna, adj. = meglen, Mur., C.
  16. məglovína, f. der Nebelfleck, Jan., Cig. (T.).
  17. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
  18. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
  19. mehȃn, -hnà, adj. = mehek, Tolm.- Štrek. (LjZv.); mehnejši, compar. ad mehak, Ben.- Kl.
  20. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
  21. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
  22. mehānika, f. nauk o gibanju in ravnotežju, die Mechanik.
  23. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
  24. mehčáłən, -łna, adj. erweichend, Cig.
  25. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
  26. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
  27. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
  28. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.
  29. mẹhənı̑čje, n. coll. Beerenhäutchen, Traubenhülsen, C., Št.
  30. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi- C. ( Vest.).
  31. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
  32. mẹhínica, f. dem. mehina, Mur.
  33. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
  34. mẹhı̑nje, n. coll. = mehine, Mur., C.
  35. mẹhı̑rnat, adj. blasig, Mur., Cig., Jan.
  36. mehkóbən, -bna, adj. weichlich, Cig., Jan.; — weichmüthig, Mur.
  37. mehkóbnost, f. die Weichlichkeit, Cig., Jan.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
  38. mehkǫ̑čən, -čna, adj. weichlich, C., Danj.- M.
  39. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  40. mehkočȗtnik, m. der Zartfühlende, Cig.
  41. mehkočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
  42. mehkodláčən, -čna, adj. weichhaarig, Cig.
  43. mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.- Cig.
  44. mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
  45. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  46. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
  47. mehkolı̑stnat, adj. weichblättrig, Let.
  48. mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
  49. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
  50. mehkopę́rən, -rna, adj. weichfederig, Cig.
  51. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
  52. mehkorǫ́žən, -žna, adj. weichhufig, Cig.
  53. mehkosŕčən, -čna, adj. weichherzig.
  54. mehkosŕčnost, f. die Weichherzigkeit, die Milde.
  55. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
  56. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
  57. mehkȏtnik, m. der Weichling, Danj.- M.
  58. mehkótnost, f. die Weichlichkeit, M.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
  59. mehkoȗdnik, m. = mehkȗžnik, Levst. (Zb. sp.).
  60. mehkovǫ́ljən, -ljna, adj. willensschwach, nachgiebig, Bes.
  61. mehkúžən, -žna, adj. weichlich, verzärtelt, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  62. mehkúženje, n. die Verzärtelung, die Verweichlichung, Cig., M.
  63. mehkȗžnež, m. = mehkužnik, Mur., nk.
  64. mehkȗžnica, f. ein verweichlichtes Weib, Z., Valj. (Rad).
  65. mehkȗžnik, m. der Weichling, der Zärtling, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  66. mehkúžnost, f. die Weichlichkeit, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
  67. 1. mẹhníca, f. 1) = mehunica, die Weinbeerhülse, jvzhŠt.; — 2) vzbočen krog pod očesom, der Augenring, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) die Strieme: roke z mehnicami, C.
  68. 2. mehníca, f. mehka hruška, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
  69. mehnjáč, m. neki oreh, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  70. mẹhogòn, -gǫ́na, m. = mehovlek, Cig.
  71. mẹhúna, f. = mehulja, Mariborska ok.- C.
  72. mẹhuníca, f. menda pravilna oblika nam. mehenica; — prim. mehuna.
  73. mẹhúrən, -rna, adj. 1) Blasen-, Cig.; — 2) blasenziehend, Cig.
  74. mẹhȗrnat, adj. blasig.
  75. mẹhȗrnik, m. das Blasenpflaster (vesicatorium), Cig., Jan., C.
  76. mẹhurnják, m. der Blasenwurm, Jan., Erj. (Ž.).
  77. mejášenje, n. das Angrenzen, Cig.
  78. mejȃšnica, f. črta m., die Grenzlinie, DZ.
  79. mejdežę́łən, -łna, adj. = meddeželen, Cig. (T.).
  80. mę́jən, * -jna, adj. Grenz-; mę̑jnọ drevo, der Grenzbaum, Cig.
  81. mejı̑čnik, m. der Riesenklee (melilotus albus), Z.; (meječnik) Cig., Medv. (Rok.).
  82. mejíłən, -łna, adj. begrenzend, scheidend, Cig.; mejı̑łna gorstva, Scheidegebirge, Cig. (T.); = mejilno pogorje, Jes.
  83. mejı̑łnica, f. (črta) m., die Grenzlinie, die Demarcationslinie, Cig.
  84. mejína, f. das Buschheu, das Buschgras, M., Z.
  85. mejkóstən, -tna, adj. mejkostne mišice, die Zwischenmuskeln, Erj. (Som.).
  86. mejmášən, -šna, adj. = medmašen, Vrt.
  87. mejmȃšnica, f. der Ruhralant (inula dysenterica), Medv. (Rok.).
  88. mejnarǫ́dən, -dna, adj. = mednaroden, nk.
  89. mejníca, f. die Scheidelinie, Cig., Jan.; — gore mejnice, das Grenzgebirge, Cig. (T.).
  90. mejníčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) mit Grenzsteinen versehen, abmarken, Cig., Jan., C.; — 2) m. se, = mejiti, grenzen, Jarn.
  91. mejník, m. das Grenzzeichen, der Grenzstein, der Grenzpfahl, die Grenzsäule; mejnike staviti, Grenzsteine setzen; mejnike prestavljati, Grenzsteine versetzen; mejniki, die Gemarkung ( geogr.), Cig. (T.).
  92. mejnı̑ški, adj. die Grenzzeichen betreffend: mejniške bukve, das Flurbuch, Cig.
  93. mejnogrofı̑jski, adj. zur Markgrafschaft gehörig, markgräflich, Cig., Jan.
  94. mejstȃničən, -čna, adj. zwischen den Zellen befindlich, Jan. (H.).
  95. mejstaničnína, f. die Intercellularsubstanz, Erj. (Som.).
  96. 1. meketȃnje, n. das Meckern.
  97. 2. məkətȃnje, n. das Rütteln, Cig.; — die Zuckung, Cig.
  98. məkətíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, rütteln, quälen, plagen, Hal.- C.
  99. mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.- Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.
  100. mekı̑nar, -rja, m. der Kleienhändler, Cig.

   18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA