Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (18.901-19.000)
-
2. medȃn, -dnà, adj. = 4. meden 2).
-
medarína, f. der Honigzins, Jan. (H.).
-
1. mẹ̑darnica, f. das Messingwerk, die Messinghütte, Cig., Jan.
-
2. medárnica, f. die Methstube, Mur.
-
medbožíčən, -čna, adj. medbožı̑čna (nedelja), der Weihnachtssonntag, Jan. (H.).
-
medčásən, -sna, adj. Interims-, interimistisch, Cig., Jan., C.
-
medčeljústən, -tna, adj. zwischen den Kiefern gelegen: medčeljȗstna žleza, die Rotzdrüse, Nov.; = medčeljustna grča, Cig.
-
meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
-
1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
-
2. mẹ̑dən, -dna, adj. 1) Kupfer-, aus Kupfer, Jan., Cig. (T.); — kupferhältig, Cig., Jan.; — Messing-, aus Messing, Cig., Jan., nk.
-
3. medę̑n, adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.
-
4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
-
mẹdenár, -rja, m., Cig.; — pogl. 1. medar.
-
medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
-
medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.
-
1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
-
2. medeníca, f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).
-
3. mę́denica, f. die Buttermolken, Gor.; — nam. metenica.
-
mẹ̑deničast, adj. beckenförmig, Cig., Jan.
-
mẹ̑deničən, -čna, adj. Becken-, Cig.; medenični vezek, das Beckenband ( zool.), Cig.; medenični vpletek, das Beckengeflecht, Cig.
-
medeník, m. 1) der Honigapfel, Cig.; — 2) das Honigbrot, Z.
-
medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
-
medeníkovəc, -vca, m. der Honigapfel, Cig., Jan.
-
1. mẹdenína, f. die Kupferware, Jan.; — die Messingware, Jan.
-
2. medenína, f. der Honigzucker, Cig.
-
medeníti, -im, vb. impf. sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig.
-
1. mẹdenják, m. der Messingring, Mur.
-
2. medenják, m. 1) das Honigfass, C.; — 2) das Honigbrot, Valj. (Rad); der Honigkuchen, Z.
-
1. mẹ̑denka, f. die Stecknadel, Mur., Cig., Met., Vrt.
-
2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico- Erj. (Torb.).
-
medenobárvən, -vna, adj. honigfarben, Cig.
-
medenorumèn, -ména, adj. honiggelb, Cig.
-
medenosládək, -dka, adj. honigsüß: medenosladka usta, der Honigmund, Cig.
-
medę̑nost, f. die Honigsüße, Cig.
-
medę̑novəc, -vca, m. der Honigbrantwein, Cig.
-
mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. medrija.
-
medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.
-
medicinālən, -lna, adj. Medicinal-, Jan.
-
medı̑čarnica, f. die Methschenke, Cig.
-
medı̑čnica, f. die Methschenke, Cig.
-
medı̑čnik, m. der Süßapfel, Jan.
-
medı̑łnica, f. der Ort, wo das Obst abliegt, die Obstkammer, Cig.
-
mẹdína, f. das Erz, das Metall, ogr.- C.; — pl. medine, das Bergwerk, ogr.- C.
-
mẹdı̑nar, -rja, m. = 1. medar, Cig.
-
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.- C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
-
mədlenják, m. schwacher Mann, Cig.
-
mədlẹ̑nje, n. 1) die Schwäche, die Uebelkeiten, Cig.; — 2) das Schmachten.
-
mədlı̑n, m. ein hagerer Mensch, Jan.
-
mədlína, f. eine hagere Gestalt, Jarn.
-
mədlǫ́vən, -vna, adj. 1) matt, schwach, ogr.- M., C.; — 2) mager, ogr.- Mik.
-
mədlǫ́vnost, f. 1) die Mattigkeit, die Schwäche, C., M.; — 2) die Magerkeit, ogr.- Mik.
-
mədlúšən, -šna, adj. schwächlich, C.
-
mədlúšnost, f. die Schwächlichkeit, SlN.
-
medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
-
medmȃšnica, f. neko jabolko, Dol.
-
medmȃšnik, m. der Monat August, C.
-
mednȃməc, -mca, m. der Zeitgenosse: mednamci in zanamci, Levst. (Zb. sp.).
-
mednarǫ́dən, -dna, adj. international, Cig., Jan., nk.; mednarǫ̑dna pravica, das Völkerrecht, C.; — tudi: mednárodən.
-
mẹ̑dnat, adj. kupferhältig, Jan.
-
1. mẹ̑dnica, f. medna ruda, das Kupfererz, Cig.
-
2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
-
mę̑dničar, -rja, m. der Germträger, Guts., Jarn., (mednı̑čar) Mur.
-
mednı̑čnik, m. neka vrsta zgodnjih jabolk, C.
-
1. mẹ̑dnik, m. das Messing, Jarn.
-
2. medník, m. die Honigdrüse ( bot.), Tuš. (B.).
-
1. mẹdnína, f. = 1. medenina, Messing-, Kupferware, Cig., Jan.
-
2. mednína, f. der Honigzins, Cig.
-
mẹdnı̑nar, -rja, m. kdor mednino izdeluje ali z njo trži, Cig.
-
mẹdnı̑narstvọ, n. der Handel mit Kupfer-, Messingware, Cig.
-
mednọ̑žje, n. die Schamgegend, Cig., Jan.
-
medọ́čən, -čna, adj. zwischen den Augen befindlich, Mur.
-
medọ̑kənje, n. das Ladenfeld, Cig.
-
medokrádən, -dna, adj. Honig stehlend, Jan. (H.).
-
medokrȃdnik, m. der Honigdieb, Cig.
-
medometȃłnica, f. die Honig-Schleudermaschine: polno satovje je treba izprazniti po medometalnicah, Nov.
-
mẹdorẹ́zən, -zna, adj. = bakrorezen, Kupferstich-, Cig.; mẹdorẹ̑zna igla, die Radiernadel, Cig.; — medorezna šola, "Erzverschneidungsschule", Navr. (Let.).
-
medorǫ́dən, -dna, adj. Honig erzeugend, Cig.
-
medotǫ́čən, -čna, adj. honigfließend, Cig.; honigtriefend, Cv.
-
medoústən, -stna, adj. von süßen Worten, Jan. (H.).
-
mę́dovčən, -čna, adj. medovčne češplje, neke rane, debele in prav sladke češplje, Z., Ig (Dol.), Notr.; medovčni oves, frühzeitiger Hafer, Z., Gor.
-
1. mẹ̑dovina, f. = 1. medenina, Kupfer-, Messingware, Glockenspeise, Jan.
-
2. medovína, f. 1) eine Art Aufguss (Klaret), Cig., Jan.; — 2) der Honiggeschmack, Jan. (H.).
-
mę̑dovnat, adj. honigreich, Cig.
-
medovník, m. das Honiggefäß, Cig. (T.).
-
medovnják, m. das Honiggefäß, Cig.
-
medplę́čən, -čna, adj. zwischen den Schultern befindlich, Mur.
-
medrę́brn, adj. zwischen den Rippen befindlich, Cig.
-
medsę́bən, -bna, adj. = medsebojen, Jan.
-
medsebǫ̑jən, -jna, adj. = vzajemen, wechselseitig, gegenseitig, Jan., nk.; — medsebojna vojska, der Bürgerkrieg, Cig., Jan.
-
medsebǫ́jnost, f. die Wechselseitigkeit, nk.
-
medstȃničən, -čna, adj. zwischen den Zellen befindlich, Intercellular-, Cig. (T.); medstanični prohodi, die Intercellulargänge, die Zwischengänge, medstanična tvarina, die Intercellularsubstanz, Cig. (T.), Tuš. (B.).
-
medstǫ́vən, -vna, adj. medstovni ("mestovni") med, der Wabenhonig, ogr.- C.
-
medsvẹ́tən, -tna, adj. kdor med svetom živi: medsvẹ̑tnọ duhovstvo, ZgD.
-
medtẹ̑dənski, adj. in der Woche geschehend, SlN.- C.
-
medtẹ́mən, -mna, adj. mittlerweilig, Cig., Jan.
-
medúljevina, f. = medulja, Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
-
medvẹ́dina, f. das Bärenfleisch, Cig., Jan.; — die Bärenhaut, Cig., Zora.
-
medvẹ́dinja, f. = medvedka, Mur.
-
medvẹ̑dnik, m. neka trava, Dict.; — der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Mur.
-
medvẹ́dovina, f. das Bärenfleisch, Dict.
18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani