Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (18.801-18.900)
-
2. mastnják, m. der Oelpresser, C., vzhŠt.
-
mástnost, f. die Fettigkeit.
-
mastnóta, f. = mastnost, Jan. (H.).
-
mašáncgar, -rja, m. der Borsdorferapfel (Marschlanzker, Maschanzker); — prim. gambovec.
-
máščən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
-
maščę́nəc, -nca, m. der Most, Cig., C.
-
maščénje, n. das Treten der Trauben, Štrek.
-
maščeváłən, -łna, adj. 1) rächend, Rache-, Cig., Jan., nk.; maščevalni Bog, Škrb.; — 2) rachgierig, rachsüchtig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
maščeváłnost, f. die Rachsucht, Mur., Cig., Jan., nk.
-
maščevȃnje, n. das Rächen, die Rache; krvno m., die Blutrache, Cig., Jan.
-
máščevina, f. das Fett, Mur., Cig.
-
máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.- Z.
-
maščóbən, -bna, adj. fett.
-
maščóbnost, f. die Fettigkeit, Jan.
-
mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
-
mašénje, n. das Stopfen.
-
maševȃnje, n. das Messelesen.
-
1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
-
2. mašı̑na, f. stroj, die Maschine; vrtalna m., die Bohrmaschine, DZ.; peklenska m., die Höllenmaschine, Cig.
-
mašı̑nar, -rja, m. der Maschinenmeister, Cig.
-
mašı̑nast, adj. maschinenähnlich, Cig.
-
mašinīst, m. der Maschinenmeister, der Maschinist.
-
mašinostȃvbinski, adj. m. inženir, der Maschinenbauingenieur, DZkr.
-
mašı̑nski, adj. Maschinen-.
-
mašı̑nstvọ, n. das Maschinenwesen, Cig. (T.), DZkr.
-
maškarȃdən, -dna, adj. zur Maskerade gehörig, diese betreffend.
-
mȃšnik, m. der Priester; za (v) mašnika posvetiti, zum Priester weihen.
-
mȃšniški, adj. Priester-.
-
mȃšništvọ, n. das Priesteramt, das Priesterthum, Cig., nk.
-
matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
-
materiālən, -lna, adj. materiell, Jan., Cig. (T.), nk.; — materijalno blago, die Materialware, Cig., Jan.
-
mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
-
materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
-
materı̑nski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Cig., Jan.; materinske dolžnosti, Jurč.
-
materı̑nstvọ, n. 1) die Mutterschaft, Habd.- Valj. (Rad), Cig., Jan.; — 2) der Nachlass der Mutter, das mütterliche Erbtheil, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
-
materı̑nščina, f. die Muttersprache, Jan., nk.
-
mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
-
mȃtərničast, adj. materničasta žila, die Frauenader, die Mutterader (vena saphaena), V.-Cig.
-
mȃterničav, adj. hysterisch, Cig., Jan.
-
mȃterničən, -čna, adj. Gebärmutter-: maternično grlo, der Gebärmutterhals, Cig., Jan.; maternična bolezen, die Hysterie, die Mutterkrankheit, Cig., Jan.
-
mȃterničnik, m. 1) die Gebärmutterhöhle, Cig., Jan.; — 2) jesenski m., die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.
-
mȃternik, m. der Mutterschwarm, Danj.- C.
-
mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
-
mȃternost, f. die Mütterlichkeit, Cig.
-
materomǫ̑rnik, m. = materomorec, Cig.
-
máterščina, f. 1) das Muttertheil, Cig.; — 2) = materinščina, Z.
-
matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
-
mátičnica, f. = matičnjak 1), C.
-
mátičnik, m. 1) panj za pleme, der Mutterstock, Cig.; — 2) die Melisse (melissa officinalis), Medv. (Rok.); prim. hs. matičnjak (istega pomena).
-
matičnják, m. 1) die Weiselzelle, Z.; (tudi hs.); — 2) = matičar, Zv.
-
matǫ́rən, -rna, adj. = mator, Dict.- Mik.
-
matrōna, f. priletna gospa, die Matrone, Cig., Jan.
-
mȃvkanje, n. das Miauen, Mur.
-
mavrȃnəc, -nca, m. der Mistkäfer, (mov-) Mur., C., Zora.
-
mȃvričən, -čna, adj. Regenbogen-; mavrične barve, die Regenbogenfarben, Žnid.; mavrična kožica = mavrica, die Regenbogenhaut, Cig., Jan.
-
mȃvričnica, f. = mavrica, die Irishaut, C.
-
mȃvričnik, m. der Regenbogenstein, Cig.
-
mavrı̑n, m. = mavranec (mov-), Mur.
-
mȃvrovina, f. vinska trta, der Portugieser, Trumm.
-
mȃvžina, f. = mala južina, Jan., Kor.- Erj. (Torb.).
-
mȃvžinati, -am, vb. impf. = južinati, Jan.
-
mazáłən, -łna, adj. Schmier-, Mur.; mazȃłni il, der Kleiberlehm, V.-Cig.
-
mazána, f. eine größere Weinflasche, = stari bokal: eno mazano vina, BlKr.; — prim. mezana.
-
mȃzanəc, -nca, m. das Eierbrot, Cig.
-
mázanje, n. das Schmieren; das Salben; slednje m., die letzte Oelung, ogr.- C.; = poslednje m., C.
-
mȃzanka, f. die Lehmhütte, Šol.
-
mazgína, f. der Schmierstiefel, Tolm.- Levst. (M.).
-
mazginja, f. = mezgica, die Mauleselin, Habd.- Mik.
-
mazíłən, -łna, adj. Salben-, Jan. (H.).
-
mazı̑ljenəc, -nca, m. der Gesalbte, Mur., Cig., Jan., Ravn.
-
mazíljenje, n. das Salben, die Salbung; die Balsamierung, Mur., Cig.
-
mazı̑ljenka, f. die Gesalbte, Cig., Jan.
-
mazı̑łnica, f. die Salbenbüchse, Cig.
-
mazı̑nəc, -nca, m. = mezinec, der kleine Finger an der Hand, Št., Dol.; dokler bom živ in bode moj mazinec gibal, Jurč.
-
mazníca, f. der Anstrich, die Wandschmiere, C.
-
maznína, f. das Schmiergeld, C.
-
mázniti, mȃznem, vb. pf. einen Klecks hinmachen, hinschmieren, Mik.
-
mazovína, f. das Schmiergeld, C.
-
mecēn, m. podpornik, zaščitnik pesnikov, umetnikov, učenjakov, der Mäcen.
-
mecésən, -sna, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. macesen.
-
mecíniti, -ı̑nim, vb. impf. = mecati 3), C.
-
mečę́čən, -čna, adj. erweichend, Cv.
-
mę́čən, -čna, adj. Waden-: mečna mišica, der Wadenmuskel, Erj. (Som.).
-
mečénje, n. das Weichmachen, das Aufweichen.
-
mečenǫ̑səc, -sca, m. der Schwertträger, Cig., Jan.
-
mečevȃnje, n. das Fechten, Jan., DZ.
-
mečevína, f. die Binsen, C.; — prim. 2. mečič.
-
mečevı̑nje, n. coll. Binsen, C.
-
mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečı̑łnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.
-
mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže- Štrek. (Let.).
-
mečína, f. das weiche Fleisch der Früchte, Jan.
-
məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
-
məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
-
məčkǫ̑n, m. der Säumige, der Unbehilfliche, Cig.
-
mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.
-
mečník, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), C.
-
mečnják, m. ein Gefäß für das Schweinefutter, C.; — prim. meča 1).
-
medaljōn, m. das Medaillon, Jan., Cig. (T.), nk.
-
1. médan, adj., pogl. 1. meden.
18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani