Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (18.701-18.800)

  1. mȃntrica, f. božja m., eine Art Fetthenne (sedum), SlGor.- C.
  2. mȃntrnik, m. = martrnik, Mur.
  3. manufaktūra, f. fabrika (zlasti za tkanine), die Manufactur.
  4. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
  5. manzanēj, m. der Manschinellenbaum (hippomane), Tuš. (B.).
  6. mȃranje, n. die Beachtung, die Sorge.
  7. marant, m. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 95.).
  8. maraskīn, m. neki dalmatinski liker, der Marasquin, Cig.
  9. marbolána, f. neka sliva, die Mirabelle, Jarn. (Sadj.).
  10. mārcipan, m. der Marcipan, Jan.; (Marci panis, Marcusbrot).
  11. mārčən, -čna, adj. Märzen-: marčno pivo, nk.
  12. marẹ̑ličən, -čna, adj. Aprikosen-; marelična pečka, der Aprikosenkern.
  13. 1. márən, -rna, adj. besorgt: časti m., um seine Ehre besorgt, Met.; m. modrosti, der Weisheit beflissen, Vod. (Izb. sp.); sorgfältig, achtsam, eifrig, Mur., Cig., Jan., Mik.; marno skušati, ernstlich versuchen, Ces. razglas od l. 1781.
  14. 2. márən, -rna, adj. eitel, nichtig: marna reč, ogr.- Mik.; od vsakše marne reči račun dati, ogr.- Valj. (Rad).
  15. márən, -rna, m., Slom., pogl. marenj.
  16. marẹ̑na, f. = omara, der Kasten, bes. der Speisekasten, Notr.; (morejna, morajna), Gor.; — prim. it. armario. (?)
  17. marẹ̑nica, f. dem. marena; das Kästchen, Cig.; — v steno napravljena omara z vratci ("morejnica"), Polj.
  18. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
  19. margarȃn, m. der Granatapfel, Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  20. margarána, f. der Granatapfelbaum (punica granatum), Mur.; — der Granatapfel, Dict., Mur., Cig., Valj. (Rad), Jsvkr.; — prim. stvn. margrant, it. melagrano, melo granato, Mik. (Et.).
  21. margaránov, adj. Granat-: margaranovo jabelko, Dict.
  22. margaránovəc, -vca, m. das Granatwasser, Cig.
  23. margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
  24. margránov, adj. = margaranov, Dalm.
  25. marję̑tnica, f. die Margaretenbirne, Cig.
  26. marketēndar, -rja, m. vojaški branjevec, der Marketender, Cig., Jan.
  27. marketēndarica, f. die Marketenderin, Cig., Jan.
  28. markēzinja, f. die Marquise, Cig., Jan.
  29. mármeljnat, adj. = marmornat, Zora; m. tempelj, Cv.
  30. mármeljnov, adj. = marmorov, Meg., Dalm.
  31. mármorən, -rna, adj. von Marmor, Cig., Jan.
  32. mármornat, adj. von Marmor, Mur.
  33. mármornjak, m. der Marmorstein, C.
  34. mȃrnja, f. = marenj, Mur., Cig., Jan.; prazne marnje, Märchen, Jap. (Sv. p.)- Valj. (Rad); marnje iz Hierokleja, Anekdoten, Vod. (Izb. sp.).
  35. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
  36. marnjevȃnje, n. das Gespräch, Trub.; — das Geschwätz, C.
  37. marnjeváti, -ȗjem, vb. impf. reden, sprechen, conversieren, Meg., Jarn., Mur., Jan., Trub., Slom., Kor.
  38. 1. márnost, f. der Fleiß, die Emsigkeit, Jarn., Mur., Cig., Jan.; šopek cvetlic čuval je z žensko marnostjo, Jurč.
  39. 2. márnost, f. die Eitelkeit, ogr.- M., Valj. (Rad).
  40. marnováti, -ȗjem, vb. impf., Guts., Mur., Trub., pogl. marnjevati.
  41. mȃrsikákovšən, -šna, adj. = marsikakšen, Jan.
  42. mȃrsikákšən, -šna, adj. mancherlei.
  43. martíncəlj, -clja, m. das Rebenwürmchen, Jarn.- M., C.
  44. martı̑nčək, -čka, m. 1) die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) eine Art Wasservogel, C.; prim. martinec 2).
  45. martı̑nəc, -nca, m. 1) = martinček, die graue Eidechse, Dict., Mur., Cig.; kače in martinci, Jsvkr.; — 2) eine Art Sumpfvogel, C.; zelenonogi m., der Wasserläufer (totanus glottis), Cig., Erj. (Z.); — 3) der Rebenwurm, Mur.
  46. martínovanje, n. der Martinsschmaus, V.-Cig.
  47. martínovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. das Martinsfest begehen, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.); (kaj ne veš, da martinovamo? Levst. [Zb. sp.]).
  48. martı̑nščak, m. 1) der Monat November, C.; — 2) die Martinitraube, die spätreifende Traube, Št.- C.
  49. mȃrtrnica, f. = mučenica, die Märtyrerin.
  50. mȃrtrnik, m. = mučenik, der Märtyrer.
  51. mȃrtrniški, adj. = mučeniški, Märtyrer-.
  52. mȃrvin, m. = marvinj: = dolenjsko vino, Vod. (Izb. sp.).
  53. mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.- Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  54. marzamı̑n, m. neka vinska trta: = berzamin, merzamin, Vod. (Izb. sp.).
  55. másəłnica, f. 1) das Butter-, das Rührfass, Cig.; — 2) die Lilie (lilium), Cig., C.; — die Feuerlilie (l. bulbiferum), Cig., Medv. (Rok.); — der Türkenbund (l. martagon), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Gor.
  56. másəłnik, m. 1) = tropine, der Buttersatz, Vrtov. (Km. k.), Štrek., Gor., Notr., Ig (Dol.); — das Schmalzmus, Cig., C.; — 2) = pinjeno mleko, C.; — 3) die Feuerlilie (lilium bulbiferum), Cig., C., Medv. (Rok.); tudi: der Türkenbund (lilium martagon), Medv. (Rok.); — der Günsel (ajuga reptans), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.).
  57. masəłnína, f. der Butterstoff, das Butyrin, Cig., Nov.- C.
  58. másełnjak, m. das Schmalzmus, Cig., Gor.- M.
  59. másən, -sna, m. = masosen, macesen, Tolm.
  60. maslárnica, f. der Butterladen, Cig.
  61. maslę̑n, adj. Schmalz-, Butter-, von Schmalz, von Butter; mit Butter, Schmalz bereitet: m. kruh, masleno testo, maslena jed; maslene tropine, der Buttersatz, Cig.; maslena kislina ( chem.), die Buttersäure, Cig. (T.); — maslena krava, eine Kuh, deren Milch viel Butter liefert, Polj., Dol.
  62. maslę̑nast, adj. butterartig, Cig.
  63. masleníca, f. 1) das Buttergefäß, die Butterbüchse, Cig.; — 2) die Butterbirne, die Schmalzbirne, Cig., Jan., M.
  64. maslę̑nik, m. 1) der Schmalztopf, Mur., Cig.; — 2) das Schmalzbrot, der Schmalzkrapfen, Z.; — 3) die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  65. masleníka, f. der Liebes- oder Paradeisapfel (solanum lycopersicum), C.
  66. maslenjáča, f. das Buttergefäß, der Butternapf, Cig.
  67. maslę̑njak, m. der Schmalztopf, Mur.; das Butterfass, das Rührfass, Cig.
  68. maslę́nka, f. 1) das Butterrührfass, C., Valj. (Rad), BlKr.; — 2) das Schmalzbrötchen, das Schmalzkipfel, Mur.; — 3) die Butterbirne, Cig., C., Tolm., Kras, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; — tudi neko jabolko. Ip.- Erj. (Torb.); der Balsamapfel, C.; — 4) eine Art Angerblume mit gelben Blüten, ("krave imajo od nje več masla"), C.; — = maselnica, maselnik, die Feldlilie (lilium martagon), Cig.
  69. maslenokíseł, adj. buttersauer, C.
  70. maslenorumèn, -ména, adj. buttergelb, LjZv.
  71. maslína, f. der Oelbaum oder die Olive (olea europaea), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), DZ.; — tudi máslina, Valj. (Rad).
  72. maslı̑nəc, -nca, m. eine Art Mehlspeise: der Schneeball, Cig.
  73. máslinək, -nka, m. neka jed: das Butterkoch (?), Vod. (Izb. sp.); pogl. maselnik.
  74. maslı̑njak, m. 1) der Oelgarten, Jan.; — 2) die Lysimachie (lysimachia vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  75. maslı̑nka, f. die Oelbeere, die Olive, (máslinka) Mur.
  76. maslı̑nkovəc, -vca, m. das Olivin, h. t.- Cig. (T.).
  77. maslínov, adj. vom Oelbaum, Oliven-, Jan.; maslinova jagoda, die Oelbeere, Jan.
  78. maslínovina, f. das Olivenholz, Z.
  79. maslínovka, f. maslinovke, die Oelbäume, Cig. (T.).
  80. máslovina, f. vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); die Schmalztraube, grüner Kanigl, Trumm.
  81. máslovnik, m. das Schmalzmus, Mur.
  82. máslovnjak, m. 1) das Schmalzmus, Mur.; — 2) der Butternapf, Jan.; der Schmalzkübel, Jan. (H.).
  83. masnica, f. die Schmiele (aira), Cig., Medv. (Rok.); krivinasta m., die Waldschmiele (aira flexuosa), Tuš. (B.); ( nam. mastnica, C.).
  84. masnik, m. jed, spečena iz jajec, masla in turščične moke, Kobarid ( Goriš.)- Navr. (Let. 1890, 70.).
  85. masōrnica, f. neka hruška (doma od Masore?), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  86. masosən, -sna, m. = macesen, Rez.- Zora (V. 162.).
  87. masosna, f. = masosen, Zora (V. 162.).
  88. mástən, -tna, adj. fett; mastna jed; mȃstnọ črevo, der Mast- oder Fettdarm, Cig.; — mit Fett beschmiert; mastna obleka; — mastna zemlja, fetter Boden; mastna služba, fettes Amt, Cig.; mastna nedelja, der Fastnachtssonntag, vzhŠt.; — mastno govoriti, Sauglocken läuten, V.-Cig.
  89. masteníca, f. die Fleischwurst, Dol.- Cig., Jan.; — die Breiwurst, BlKr.
  90. masteník, m. das Labkraut (galium cruciatum), Jan. (H.).
  91. mastı̑łnica, f. die Kelter, das Kelterhaus, Cig.
  92. mastı̑łnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice- Erj. (Torb.).
  93. mȃstnat, adj. fetticht, Cig., Jan.
  94. mȃstnəc, -nəca, m. der Speckstein, Jan.
  95. mastníca, f. 1) der Mastdarm, der Fettdarm, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.); — 2) neka trda in mastna klobasa, Brkine- Erj. (Torb.); die Plunzwurst, Jurč., Ig (Dol.); — 3) neka trava: pogl. masnica.
  96. mastníčən, -čna, adj. Mastdarm-: mastnı̑čna čutnica, der Mastdarmnerv, Cig.
  97. mastník, m. 1) der Mastdarm, Cig. (T.); — 2) = salovec, der Speckstein, Cig.; — der Seifenstein, C.
  98. mastnína, f. = maščoba, Jarn., Mur., Cig.
  99. mastnjáča, f. eine schmierige, mit Fett besudelte Frauensperson, Mur.
  100. 1. mastnják, m. eine schmierige, mit Fett besudelte Mannsperson, Mur.

   18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA