Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (18.601-18.700)
-
mȃmnjak, m. der Gaukler, C.
-
māmon, m. der Reichthum, der Mammon.
-
1. māna, f. das Manna; — der Honigthau, V.-Cig.; m. ali medena rosa na perju, Pirc.
-
2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
-
mānarica, f. die Mannabirne, Cig.
-
mancáti, -ȃm, vb. impf., Dict.- Mik., Cig., Jan.; pogl. mencati.
-
mȃnce, f. pl. mance se igrati, otročja igra, Ljub.
-
mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
-
mandarīn, m. visok oblastnik na Kitajskem, der Mandarin.
-
mandāt, m. pooblastilo, poslanstvo, das Mandat.
-
mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
-
mándel, -dela, (-delna), m. die Mandel; pocukrani m., die Zuckermandel; — ( zool.) die Mandel, Cig. (T.).
-
mandelj, -delja, (-deljna), m., pogl. mandel.
-
mándelnov, adj. Mandel-; mandelnovo drevo, der Mandelbaum (amygdalis communis), Cig., Jan.; mandelnova kislina ( chem.), die Mandelsäure, Cig. (T.).
-
mándelnovəc, -vca, m. 1) der Mandelstein ( min.), Cig. (T.); — 2) der Mandelbaum (amygdalis communis), Tuš. (R.).
-
mandelnovína, f. das Mandelholz, Cig., Jan.
-
mandı̑ba, f. = trgatev, die Weinlese, Dalm.; — prim. bendima.
-
mandigáti, -ȃm, vb. impf. gehen, schlendern, ogr.- C.; krava po cesti domov mandiga, ogr.- Valj. (Rad); — wandern, ogr.- M.
-
mandolīna, f. neko glasbeno orodje, die Mandoline, Cig., Jan.
-
mandováti, -ȗjem, vb. impf. die grünen Reben beschneiden, Vrtov. (Vin.), Let., Prim.; — prim. mandati.
-
mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.
-
mandráti, ** -ȃm, vb. impf., pogl. mendrati.
-
mȃndrga, f. = mandrija, Z., C.
-
mȃndrija, f. ein Landhaus in der Umgebung von Triest, Štrek.; — der Schafstall, Krelj- Mik.; — die Schafherde, Trst.; — prim. hs. mandra, die Sennerei, tur., it. mandra, der Viehstall, Mik. (Et.).
-
mandrijȇr, m. ein Bewohner der Umgebung von Triest ( it. mandriere).
-
mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
mandrijȇrka, f. eine Bewohnerin der Umgebung von Triest.
-
mandrı̑l, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
-
mánəc, -nca, m. der Reibstöckel: kamen z mancem, Zora.
-
mánək, -nka, m. = menek, die Aalraupe, Ip.- Erj. (Torb.).
-
manēvər, -vra, m. vojna vaja, das Manöver.
-
manevrovāti, -ȗjem, vb. impf. manövrieren, Jan. (H.).
-
1. mȃnga, f. 1) der Schwengel, C., Bes.; — 2) der Hebel (manjga, Mur., Jan.); — prim. it. manico, Handhabe (?).
-
2. mȃnga, f. die Mange, die Glättwalze, (manjga) SlGor.- C.; pogl. monga; — iz nem.
-
mangān, m. neka kovina, das Mangan ( chem.), Cig. (T.).
-
manganīt, m. der Manganit, Cig. (T.).
-
mangānov, adj. Mangan-: manganova pena, das Wad, Cig. (T.); manganova kislina, die Mangansäure, Jan., Cig. (T.); manganova prekislina, die Uebermangansäure, Cig. (T.).
-
mangānovəc, -vca, m. rjavi m., der Braunstein, C.; sivi m., der Manganit, Cig. (T.).
-
mangānovka, f. ruda m., das Manganerz, Cig. (T.); — črna m., der Hausmannit, Cig. (T.).
-
1. mȃngati, -am, vb. impf. mit der Hebestange, dem Hebel heben, fortschaffen, (manjgati) C.; — prim. 1. manga.
-
2. mȃngati, -am, vb. impf. = mongati, (manjgati) Jan., SlGor.- C.; — prim. 2. manga.
-
3. mangáti, -ȃm, vb. impf. müßig gehen, Z.
-
mangovȃnje, n. der Müßiggang, kajk.- Valj. (Rad).
-
mangováti, -ȗjem, vb. impf. müßig sein, Z., kajk.- Valj. (Rad).
-
māni, m. pl. pri starih Rimljanih dobri duhovi (sence) umrlih, die Manen, Preš.
-
mánič, maníča, m. der Hirseaustreter: nocoj imamo maniče, Polj.
-
manifēst, m. slovesna izjava, slovesen razglas (vladarja, vlade i. t. d.), das Manifest.
-
mánih, m. ein verschnittenes Pferd, der Wallach, Dict.
-
manihējəc, -jca, m. der Manichäer, Cig., Jan.
-
manı̑ja, f. blazniva strast, die Manie, Cig.
-
manipulácija, f. ravnanje, opravljanje, die Manipulation, Jan.
-
manipulānt, m. opravnik, der Manipulant.
-
manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.
-
manīt, m. der Mannazucker, der Mannit ( chem.), Cig. (T.).
-
mȃnj, adj. = vmanj, hmanj, Mur., ogr.- Mik.
-
mànj, adv. weniger, minder; nič manj, nicht minder; tem manj, desto weniger; goldinar manj dva groša, tri petake manj štiri desetice; manj od koga biti, jemandem im Range, in der Stellung nachstehen; na manj iti, in Abnahme begriffen sein.
-
manjáča, f. ein träges Frauenzimmer, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
-
manják, m. ein träger Mensch, ogr.- Mik.
-
manjáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
-
mȃnje, adv. = manj, M., Trub., nk.
-
mȃnjək, -jka, m. das Fehlende, der Abgang, das Deficit, DZ., SlN.; der Defect, Cig. (T.); manjek mere, der Maßabgang, Cig. (T.); — prim. hs. manjak.
-
mȃnjekrat, adv. = manjkrat, (menjekrat) Mur., C.
-
manjeváti, -ȗjem, vb. impf. faul sein, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
-
mȃnjga, f., pogl. manga.
-
mȃnji, adj. compar. ad majhen (mal), = manjši.
-
manjíca, f. eine faule, träge Weibsperson, ogr.- M., C.; — prim. mȃnj.
-
manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.
-
manjiti, -im, vb. impf. = manjšati, Cig. (T.); — hs.
-
mȃnjkaj, adv. beinahe, Cig., ZgD., Polj.; manjkaj je umrl, beinahe wäre er gestorben, Cig.
-
mȃnjkati, -am, vb. impf. 1) mangeln, fehlen; en goldinar manjka, da jih ni sto; kruha jim manjka; sape mi manjka, ich habe keinen Athem; ne manjka mu ničesar, es mangelt ihm an nichts; še tega mi je manjkalo! das fehlte mir noch! — 2) m. se, fehlen: zdanji čas se manjka takih hlapcev po deželi, Ravn.- Valj. (Rad); ne manjka se ljudi, es fehlt nicht an Leuten, = es gibt Leute genug; ne m. se kruha, es gibt Brot genug; — prim. it. mancare, Mik. (Et.).
-
mánjkav, adj. mangelhaft, defect, Jan., Cig. (T.); elliptisch ( gramm.), Cig. (T.).
-
manjkljìv, -íva, adj. mangelhaft, defect, Mur., Cig., Jan.
-
manjkljívost, f. die Mangelhaftigkeit, Mur., Cig.; pl. manjkljivosti, die Mängel, DZ.
-
mȃnjko, adv. wenigstens, Jan.; — prim. it. al manco.
-
mȃnjkor, adv. = manjko, Nov.- C., Notr.
-
mȃnjkrat, adv. seltener.
-
manjọ̑st, f. die Trägheit, Mur.; — prim. mȃnj.
-
manjšȃj, m. das Minuszeichen, Jan.
-
manjšáłən, -łna, adj. verkleinernd: manjšȃłna beseda, das Verkleinerungswort, Cig. (T.); manjšalno steklo, das Verkleinerungsglas, Cig. (T.).
-
mȃnjšanəc, -nca, m. der Minuend ( math.), Cig. (T.).
-
mȃnjšanje, n. 1) das Verkleinern, das Vermindern; — 2) das Kleinwerden, das Abnehmen, der Verfall, Cig., Jan.
-
manjšȃtəv, -tve, f. 1) die Verkleinerung, Cig., Jan.; — 2) die Abnahme, Jan.
-
mȃnjšati, -am, vb. impf. kleiner, geringer machen, verkleinern, mindern; schmälern; mäßigen, Cig., Jan.; — m. se, kleiner, geringer werden, sich vermindern, abnehmen.
-
manjšȃva, f. die Verminderung, Jan., nk.
-
manjšȃvəc, -vca, m. der Minderer, Mur.
-
manjšȃvka, f. das Verkleinerungswort, das Deminutivum, Cig., Jan.
-
mȃnjši, adj. compar. ad majhen (mal), kleiner, geringer.
-
manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
-
manjšı̑nar, -rja, m. einer von der Minorität, Nov.- C.
-
manjúh, m. ein träger, fauler Mensch, C.; — prim. manj.
-
manjúha, f. ein träges, faules Frauenzimmer, C.
-
manjúhati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
-
manjuhovȃnje, n. das Faulenzen, C.
-
manjuhováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, C.
-
manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
-
mānovəc, -vca, m. der Mannazucker, den Mannit ( chem.), Cig. (T.).
-
manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
-
mantáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, Notr.- Z., Vrtov. (Km. k.).
-
mantīla, f. ženski plašč, die Mantille.
-
mȃntra, f. = martra, Mur., Mik., ogr.- Let.
18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani