Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (18.601-18.700)


  1. mȃmnjak, m. der Gaukler, C.
  2. māmon, m. der Reichthum, der Mammon.
  3. 1. māna, f. das Manna; — der Honigthau, V.-Cig.; m. ali medena rosa na perju, Pirc.
  4. 2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
  5. mānarica, f. die Mannabirne, Cig.
  6. mancáti, -ȃm, vb. impf., Dict.- Mik., Cig., Jan.; pogl. mencati.
  7. mȃnce, f. pl. mance se igrati, otročja igra, Ljub.
  8. mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
  9. mandarīn, m. visok oblastnik na Kitajskem, der Mandarin.
  10. mandāt, m. pooblastilo, poslanstvo, das Mandat.
  11. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
  12. mándel, -dela, (-delna), m. die Mandel; pocukrani m., die Zuckermandel; — ( zool.) die Mandel, Cig. (T.).
  13. mandelj, -delja, (-deljna), m., pogl. mandel.
  14. mándelnov, adj. Mandel-; mandelnovo drevo, der Mandelbaum (amygdalis communis), Cig., Jan.; mandelnova kislina ( chem.), die Mandelsäure, Cig. (T.).
  15. mándelnovəc, -vca, m. 1) der Mandelstein ( min.), Cig. (T.); — 2) der Mandelbaum (amygdalis communis), Tuš. (R.).
  16. mandelnovína, f. das Mandelholz, Cig., Jan.
  17. mandı̑ba, f. = trgatev, die Weinlese, Dalm.; prim. bendima.
  18. mandigáti, -ȃm, vb. impf. gehen, schlendern, ogr.- C.; krava po cesti domov mandiga, ogr.- Valj. (Rad); — wandern, ogr.- M.
  19. mandolīna, f. neko glasbeno orodje, die Mandoline, Cig., Jan.
  20. mandováti, -ȗjem, vb. impf. die grünen Reben beschneiden, Vrtov. (Vin.), Let., Prim.; — prim. mandati.
  21. mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.
  22. mandráti, ** -ȃm, vb. impf., pogl. mendrati.
  23. mȃndrga, f. = mandrija, Z., C.
  24. mȃndrija, f. ein Landhaus in der Umgebung von Triest, Štrek.; — der Schafstall, Krelj- Mik.; — die Schafherde, Trst.; prim. hs. mandra, die Sennerei, tur., it. mandra, der Viehstall, Mik. (Et.).
  25. mandrijȇr, m. ein Bewohner der Umgebung von Triest ( it. mandriere).
  26. mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  27. mandrijȇrka, f. eine Bewohnerin der Umgebung von Triest.
  28. mandrı̑l, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
  29. mánəc, -nca, m. der Reibstöckel: kamen z mancem, Zora.
  30. mánək, -nka, m. = menek, die Aalraupe, Ip.- Erj. (Torb.).
  31. manēvər, -vra, m. vojna vaja, das Manöver.
  32. manevrovāti, -ȗjem, vb. impf. manövrieren, Jan. (H.).
  33. 1. mȃnga, f. 1) der Schwengel, C., Bes.; — 2) der Hebel (manjga, Mur., Jan.); prim. it. manico, Handhabe (?).
  34. 2. mȃnga, f. die Mange, die Glättwalze, (manjga) SlGor.- C.; pogl. monga; — iz nem.
  35. mangān, m. neka kovina, das Mangan ( chem.), Cig. (T.).
  36. manganīt, m. der Manganit, Cig. (T.).
  37. mangānov, adj. Mangan-: manganova pena, das Wad, Cig. (T.); manganova kislina, die Mangansäure, Jan., Cig. (T.); manganova prekislina, die Uebermangansäure, Cig. (T.).
  38. mangānovəc, -vca, m. rjavi m., der Braunstein, C.; sivi m., der Manganit, Cig. (T.).
  39. mangānovka, f. ruda m., das Manganerz, Cig. (T.); — črna m., der Hausmannit, Cig. (T.).
  40. 1. mȃngati, -am, vb. impf. mit der Hebestange, dem Hebel heben, fortschaffen, (manjgati) C.; — prim. 1. manga.
  41. 2. mȃngati, -am, vb. impf. = mongati, (manjgati) Jan., SlGor.- C.; — prim. 2. manga.
  42. 3. mangáti, -ȃm, vb. impf. müßig gehen, Z.
  43. mangovȃnje, n. der Müßiggang, kajk.- Valj. (Rad).
  44. mangováti, -ȗjem, vb. impf. müßig sein, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  45. māni, m. pl. pri starih Rimljanih dobri duhovi (sence) umrlih, die Manen, Preš.
  46. mánič, maníča, m. der Hirseaustreter: nocoj imamo maniče, Polj.
  47. manifēst, m. slovesna izjava, slovesen razglas (vladarja, vlade i. t. d.), das Manifest.
  48. mánih, m. ein verschnittenes Pferd, der Wallach, Dict.
  49. manihējəc, -jca, m. der Manichäer, Cig., Jan.
  50. manı̑ja, f. blazniva strast, die Manie, Cig.
  51. manipulácija, f. ravnanje, opravljanje, die Manipulation, Jan.
  52. manipulānt, m. opravnik, der Manipulant.
  53. manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.
  54. manīt, m. der Mannazucker, der Mannit ( chem.), Cig. (T.).
  55. mȃnj, adj. = vmanj, hmanj, Mur., ogr.- Mik.
  56. mànj, adv. weniger, minder; nič manj, nicht minder; tem manj, desto weniger; goldinar manj dva groša, tri petake manj štiri desetice; manj od koga biti, jemandem im Range, in der Stellung nachstehen; na manj iti, in Abnahme begriffen sein.
  57. manjáča, f. ein träges Frauenzimmer, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  58. manják, m. ein träger Mensch, ogr.- Mik.
  59. manjáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  60. mȃnje, adv. = manj, M., Trub., nk.
  61. mȃnjək, -jka, m. das Fehlende, der Abgang, das Deficit, DZ., SlN.; der Defect, Cig. (T.); manjek mere, der Maßabgang, Cig. (T.); prim. hs. manjak.
  62. mȃnjekrat, adv. = manjkrat, (menjekrat) Mur., C.
  63. manjeváti, -ȗjem, vb. impf. faul sein, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  64. mȃnjga, f., pogl. manga.
  65. mȃnji, adj. compar. ad majhen (mal), = manjši.
  66. manjíca, f. eine faule, träge Weibsperson, ogr.- M., C.; — prim. mȃnj.
  67. manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.
  68. manjiti, -im, vb. impf. = manjšati, Cig. (T.); hs.
  69. mȃnjkaj, adv. beinahe, Cig., ZgD., Polj.; manjkaj je umrl, beinahe wäre er gestorben, Cig.
  70. mȃnjkati, -am, vb. impf. 1) mangeln, fehlen; en goldinar manjka, da jih ni sto; kruha jim manjka; sape mi manjka, ich habe keinen Athem; ne manjka mu ničesar, es mangelt ihm an nichts; še tega mi je manjkalo! das fehlte mir noch! — 2) m. se, fehlen: zdanji čas se manjka takih hlapcev po deželi, Ravn.- Valj. (Rad); ne manjka se ljudi, es fehlt nicht an Leuten, = es gibt Leute genug; ne m. se kruha, es gibt Brot genug; prim. it. mancare, Mik. (Et.).
  71. mánjkav, adj. mangelhaft, defect, Jan., Cig. (T.); elliptisch ( gramm.), Cig. (T.).
  72. manjkljìv, -íva, adj. mangelhaft, defect, Mur., Cig., Jan.
  73. manjkljívost, f. die Mangelhaftigkeit, Mur., Cig.; pl. manjkljivosti, die Mängel, DZ.
  74. mȃnjko, adv. wenigstens, Jan.; prim. it. al manco.
  75. mȃnjkor, adv. = manjko, Nov.- C., Notr.
  76. mȃnjkrat, adv. seltener.
  77. manjọ̑st, f. die Trägheit, Mur.; — prim. mȃnj.
  78. manjšȃj, m. das Minuszeichen, Jan.
  79. manjšáłən, -łna, adj. verkleinernd: manjšȃłna beseda, das Verkleinerungswort, Cig. (T.); manjšalno steklo, das Verkleinerungsglas, Cig. (T.).
  80. mȃnjšanəc, -nca, m. der Minuend ( math.), Cig. (T.).
  81. mȃnjšanje, n. 1) das Verkleinern, das Vermindern; — 2) das Kleinwerden, das Abnehmen, der Verfall, Cig., Jan.
  82. manjšȃtəv, -tve, f. 1) die Verkleinerung, Cig., Jan.; — 2) die Abnahme, Jan.
  83. mȃnjšati, -am, vb. impf. kleiner, geringer machen, verkleinern, mindern; schmälern; mäßigen, Cig., Jan.; — m. se, kleiner, geringer werden, sich vermindern, abnehmen.
  84. manjšȃva, f. die Verminderung, Jan., nk.
  85. manjšȃvəc, -vca, m. der Minderer, Mur.
  86. manjšȃvka, f. das Verkleinerungswort, das Deminutivum, Cig., Jan.
  87. mȃnjši, adj. compar. ad majhen (mal), kleiner, geringer.
  88. manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
  89. manjšı̑nar, -rja, m. einer von der Minorität, Nov.- C.
  90. manjúh, m. ein träger, fauler Mensch, C.; — prim. manj.
  91. manjúha, f. ein träges, faules Frauenzimmer, C.
  92. manjúhati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
  93. manjuhovȃnje, n. das Faulenzen, C.
  94. manjuhováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, C.
  95. manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
  96. mānovəc, -vca, m. der Mannazucker, den Mannit ( chem.), Cig. (T.).
  97. manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
  98. mantáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, Notr.- Z., Vrtov. (Km. k.).
  99. mantīla, f. ženski plašč, die Mantille.
  100. mȃntra, f. = martra, Mur., Mik., ogr.- Let.

   18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA