Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (18.301-18.400)

  1. lúpljenje, n. das Schälen.
  2. 1. lúskanje, n. das Schnalzen, das Klatschen, Meg., Cig.
  3. 2. lúskanje, n. das Aufknacken der Schoten, Mur.
  4. luskína, f. 1) der Fruchtbalg, die Samenhülse, Cig., Mik.; — luskine, leere Schotenhülsen, C.; — 2) die Schuppe; luskine, die Haarschuppen, V.-Cig.
  5. luskínast, adj. schuppenartig, Cig.; — schuppig, Mur., Z.; luskinasta glava, Cig.
  6. luskinàt, -áta, adj. geschuppt, Cig.
  7. lȗsknat, adj. schotig, Jan.
  8. lúskniti, lȗsknem, vb. pf. einen Klatsch- oder Schnalzlaut hervorbringen, Z.; ein Schnippchen schlagen, Cig.
  9. lȗsnəc, -nəca, m. die Schuppenwurz (lathraea squamaria), Tuš. (R.), LjZv.
  10. lúsniti, lȗsnem, vb. pf. = luskniti, Valj. (Rad).
  11. luščánja, f. = luščína, C. ( Vest.).
  12. luščę́nəc, -nca, m. der Wachtelweizen (melampyrum arvense), C.
  13. lúščenje, n. das Enthülsen, das Schälen.
  14. luščı̑łnica, f. die Getreidegerbemühle, Cig.
  15. luščína, f. die Fruchthülse, die Schote; — die harte Schale der Nüsse, der Eier u. dgl., Mur., Jan., C.; jajčne lupine ali luščine, Navr. (Let.); orehove luščine, jvzhŠt.; — ein schaliges Gefüge ( min.), Cig. (T.); — die Schuppe, C., Dalm., Štrek.
  16. luščínast, adj. hülsenförmig, Cig.; — schalig ( min.), Cig. (T.).
  17. luščinàt, -áta, adj. hülsig, Jan. (H.).
  18. luščı̑nje, n. coll. Fruchthülsen, harte Obstschalen, Mur., C., M.
  19. lȗščnəc, -nəca, m. das Täschelkraut (thlaspi arvense), C.
  20. luterȃn, m. der Lutheraner.
  21. luterȃnəc, -nca, m. = luteran.
  22. luterȃnka, f. die Lutheranerin.
  23. luterȃnski, adj. lutherisch.
  24. luterȃnstvọ, n. das Lutherthum.
  25. luzgína, f. = luskina, Dol.
  26. 1. lúžən, -žna, adj. Laugen-, Cig., Jan.; — laugenhaft, Cig. (T.), Erj. (Min.); — laugig, Mur.
  27. 2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
  28. lúženje, n. das Laugen, das Beizen, Cig.
  29. lȗžnar, -rja, m. der Gerber, ogr.- C.
  30. lȗžnast, adj. = lužast, Cig.
  31. lȗžnat, adj. pfützig, lachig.
  32. 1. lȗžnica, f. 1) das Laugenwasser, Jan.; — 2) die Beizgrube der Gerber, Vrt.
  33. 2. lȗžnica, f. das Pfützenwasser, Cig., Jan.
  34. 1. lȗžnik, m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.
  35. 2. lȗžnik, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) hrast z debelim želodom in mehkim lesom, C.
  36. lužnína, f. das Alkali, lužnine, Alkalien, Cig. (T.), DZ.
  37. lužninomèr, -mę́ra, m. das Alkalimeter, Cig. (T.).
  38. lužnı̑nski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
  39. 1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
  40. 2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
  41. lužnosółən, -łna, adj. laugensalzig, Cig.
  42. macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
  43. macésən, -sna, m. der Lärchenbaum (larix); macẹ́sen, Dict., Mik.
  44. macésnov, adj. Lärchen-; m. les.
  45. macésnovəc, -vca, m. der Lärchenwald, Cig.
  46. macesnovína, f. 1) das Lärchenholz; — 2) der Lärchenwald.
  47. macésnovje, n. 1) das Lärchenholz, Rož.- Kres; — 2) der Lärchenwald, Cig., Jan.
  48. mácikovina, f. = mačičevina, BlKr.- Navr. (Let.).
  49. máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
  50. máčehinski, adj. stiefmütterlich, SlN.
  51. máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  52. mačevína, f. das Katzenfleisch, Šol.
  53. máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
  54. máčina, f. die Scharte (serratula tinctoria), Bolc- Erj. (Torb.).
  55. mačkarı̑n, m. der Kater, C., M.
  56. mȃčkin, adj. der Katze gehörig; Katzen-, Mur.; mačkine solze, Krokodilsthränen, Cig.; to niso mačkine solze = das ist keine Kleinigkeit; ženski jok pa mačkine solze, Weiberthränen sind falsche Thränen, Met.
  57. mačkı̑njak, m. 1) der Katzenkoth, Mur.; — 2) eine Art rother Erdapfel, C.
  58. mačkínji, adj. = mačji, Mur.
  59. mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
  60. mačkǫ̑n, m. = velik maček, Vrt.
  61. mȃčnica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Küchenschelle (pulsatilla), Medv. (Rok.).
  62. mádən, -dna, adj. abgelegen: madno sadje, Cig.
  63. mȃdežən, -žna, adj. makelig, makelhaft, Jan., Mur., M.
  64. madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
  65. madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno- Erj. (Torb.).
  66. madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  67. magazīn, m. skladišče, das Magazin.
  68. magazīnski, adj. Magazin-; magazinsko društvo, Magazinverein, DZ.
  69. magdalę̑nka, f. die Magdalenenbirne, Cig.
  70. magdalę̑nščak, m. der Magdalenenapfel, Cig.
  71. magdalę̑nščica, f. = magdalenka, C.
  72. māgičən, -čna, adj. čaroven, magisch, Jan., nk.
  73. magīstrātən, -tna, adj. Magistrats-.
  74. magnāt, m. velikaš, der Magnat.
  75. magnēt, m. železo, ki na-se vleče drugo železo, der Magnet.
  76. magnētən, -tna, adj. magnetisch, Mur., Cig. (T.).
  77. magnētenje, n. die Magnetisierung, Sen. (Fiz.), ( prav. magnečenje).
  78. magnētičən, -čna, adj., Cig., Jan., pogl. magneten.
  79. magnētiti, -im, vb. impf. magnetisieren, Cig. (T.).
  80. magnetīzəm, -zma, m. der Magnetismus.
  81. magnetizı̑rati, -am, vb. impf. magnetiti.
  82. magnetizováti, -zȗjem, vb. impf. ( pf.) = magnetiti, magnetisieren, Cig., Jan., nk.
  83. magnētnica, f. die Magnetnadel, Jan., Cig. (T.), Jes.
  84. magnētnost, f. die magnetische Kraft, magnetischer Zustand, Cig. (T.).
  85. magnetomèr, -mę́ra, m. das Magnetometer, Cig. (T.); dvožični m., das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  86. magnetomētər, -tra, m. = magnetomer, Cig. (T.).
  87. magnētovəc, -vca, m. der Magnetstein, das Magneteisenerz, Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  88. magnetovína, f. magnetisches Fluidum, magnetische Materie, Cig. (T.).
  89. magnētski, adj. magnetisch, Cig. (T.).
  90. magnēzij, m. neka kovina (kemična prvina), das Magnesium, Cig. (T.).
  91. magnēzija, f. die Talkerde, die Magnesia, Cig. (T.).
  92. magnezīt, m. der Magnesit ( min.), Cig. (T.).
  93. magnificēncija, f. naslov vseučiliščnih rektorjev, die Magnificenz.
  94. mágniti, -nem, vb. pf. = megniti, Alas., Dict., M.
  95. mágnjenje, n. das einmalige Winken, Dict., Mik.
  96. magnōlija, f. die Magnolie (magnolia), Jan.
  97. magrāna, f. = margarana, nk.
  98. mahagōnovəc, -vca, m. der Mahagonibaum (Swietenia), Tuš. (B.).
  99. mahagōnovina, f. das Mahagoniholz, Cig., Jan.
  100. mahȃłnica, f. 1) der Fächer, Mur., Cig.; — 2) der Karren, C.

   17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA