Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.901-18.000)
-
lı̑ndkati, -am, vb. impf. nivellieren, Cig.; — prim. lindek.
-
lı̑ndra, f. železna past, das Tellereisen, Bistra ( Notr.)- Erj. (Torb.); pos. past za vidre, Posavje.
-
lineārən, -rna, adj. Linear-: linearna (= dolgostna) jednica, Cig. (T.).
-
lı̑nga, f. die Thürnarbe, Cig., Jan., C.
-
línica, f. dem. lina; das Dachfensterchen, Mur., Cig., Jan.; das Fensterchen am Beichtstuhl, Ljub.
-
līnija, f. črta, die Linie.
-
līnijski, adj. Linien-, DZ.
-
lı̑nj, m. die Schleihe (tinca chrysitis), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
-
1. linják, m. = linj, Cig., C.
-
2. lı̑njak, m. der vordere Theil des Saustalles mit den Fallthüren, Gor.
-
lı̑nta, f. = lenta, der Ruderbaum am Schiffe, Floße, Savinska dol.
-
lı̑ntati, -am, vb. impf. = lentati, steuern, lenken, C.
-
líntver, -rja, m. = lintvrn, Št.
-
líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož- Kres); — iz nem.
-
lípan, m. die Aesche, der Asch (salmo thymallus), Mur., Cig., Jan., C., Kr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.).
-
lípanəc, -nca, m. = lipan, Kr.
-
lípavina, f. = lipavščina ("lípovina"), jvzhŠt.
-
lipȃvščina, f. neka vinska trta: der Wippacher, Št.- Erj. (Torb.); tudi lípavščina ("lipovščina"): črna, bela l., Trumm., jvzhŠt.
-
lípina, f. neka vinska trta, Dol.- Erj. (Torb.), LjZv.
-
lípinica, f. vino od lipine: kozarec sladke lipinice, LjZv.
-
lipna, f., C., pogl. lipina.
-
lı̑pnik, m. die Spätlinde ("cvete pozneje od lipe"), Polj.
-
lı̑pnjak, m. ein Strick aus Lindenbast, C.
-
1. lípovina, f. das Lindenholz.
-
2. lípovina, f., pogl. lipavina.
-
lípovščina, f., pogl. lipavščina.
-
līričən, -čna, adj. k liriki spadajoč, lyrisch, Cig. (T.), nk.
-
lisičavína, f. der Mangel, Abgang am Brett, C.
-
lisíčən, -čna, adj. schlau (wie ein Fuchs), M.
-
lisíčenje, n. die Fuchsschwänzerei, das Schmeicheln, Cig.
-
lisíčevina, f. der Fuchsbalg.
-
lisíčina, f. 1) die Fuchshöhle, der Fuchsbau, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) die Fuchshaut, C.; — 3) das Gurkenkraut, der Borretsch (borrago off.), Medv. (Rok.).
-
lisı̑čnik, m. 1) ein verschlagener Mensch, ZgD.; — 2) der Sadebaum (lycopodium complanatum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
-
lisı̑čnjak, m. 1) der Fuchskasten, Cig.; — 2) das Fuchsschrot, Jan.
-
lisíčnost, f. die Schlauheit, die Hinterlistigkeit, SlN., Let., Bes.
-
listánjək, -njka, m. 1) die Wade, ogr.- Mik., vzhŠt.- C.; — 2) deska pri plugu, ki zemljo odriva, kajk.- Valj. (Rad); prim. hs. listanj, stsl. lystъ, tibia, κνημίς.
-
listánka, f. die Blätterkoralle (flustra foliacea), Erj. (Ž.).
-
listarína, f. das Briefboten-, das Zettelgeld, DZ.
-
lístən, -stna, adj. 1) Blatt-, Blätter-, Laub-; lı̑stna zemlja, Cv.; — 2) blätterig, Cig., Jan.
-
listína, f. die Urkunde, das Document, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; pravna l., die Rechtsurkunde; zemljeknižna l., die Tabularurkunde, zastavilna l., die Verpfändungsurkunde, ustanovilna l., die Errichtungsurkunde, DZ.
-
listı̑nəc, -nca, m. ein Aufbewahrungsort für das Laub, Valj. (Rad).
-
listı̑njak, m. = listinec, Valj. (Rad).
-
listı̑nski, adj. urkundlich, Nov.
-
lı̑stnast, adj. = listast, Cig.
-
lı̑stnat, adj. belaubt, laubreich, blätterig, blätterreich; listnato drevje, das Laubholz, Cig.; listnate tajnocvetke, Laubkryptogamen, Cig. (T.); — durchblättert ( zool.), Cig. (T.).
-
lı̑stnica, f. 1) der Aufbewahrungsort für das Laub, die Streuhütte, C., Savinska dol.; — 2) = listnik, der Laubwald, Jan.; — 3) das Portefeuille, die Brieftasche, Cig., Jan., nk.; — 4) = list, die Karte, die Correspondenzkarte, nk.; — 5) der Laubvogel (regulus), Frey. (F.); čopasta l., der Haubenkönig, das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Cig., Frey. (F.); zelena l., der Waldlaubvogel (regulus sibilatrix), Cig.
-
lı̑stnik, m. 1) gozd, kjer rasto listovci in se listje grabi, der Laubwald, Cig., Jan., Nov., Vrt., Dol.; — 2) koš za listje, der Laubrückenkorb, Cirk.- Baud., Tolm.- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 3) = listnjak, die Streuhütte, Mur., C.
-
listnína, f. 1) das Briefporto, Jan.; — 2) die Zollnebengebür, das Zettelgeld, Cig.
-
listnják, m. die Laubhütte, die Streuhütte, der Laubbehälter, Mur., Cig., Jan.
-
listognọ̑j, m. der Monat November, Meg., (= listov gnoj, Dict., Kast., Vod. [Pes.]); — prim. gnilolist.
-
listonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, der Briefbote, Cig., DZ.
-
listonǫ̑səc, -sca, m. der Briefträger, der Briefbote, Cig., Jan.
-
listonǫ́ša, m. der Briefbote, Jan., nk.; — hs.
-
listǫ́vən, -vna, adj. Brief-, Jan., Cig. (T.); listovni zlog, der Briefstil, Cig. (T.).
-
listovína, f. das Briefporto, Jan.
-
listǫ̑vnica, f. = pismohrana, das Archiv, Jan. (H.).
-
1. lístovnik, m. das Wadenbein, die Wade, Guts., C.; — prim. listanjek.
-
2. listǫ̑vnik, m. das Urkundenbuch, Jan. (H.).
-
lišȃjevina, f. = lišaj 1), Jan. (H.).
-
lišȃjnat, adj. mit Flechten behaftet, Mur.
-
lišȃjnik, m. die Flechte (Pflanze), Jan., Šol.
-
líšinja, f. = lisa 1), C.
-
lı̑šnja, f., vzhŠt., pogl. lišinja.
-
lišpáłən, -łna, adj. zum Putz gehörig: lišpȃłno blago, Putzware, nk.
-
lišpȃłnica, f. das Putzgemach, Cig.
-
lı̑špałnik, m. orodje, s katerim se protje snaži (lišpa), Gor.
-
lı̑španje, n. das Putzen, das Schmücken.
-
lı̑španka, f. die Putzdirne, Cig.
-
lı̑špnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
-
lišpovína, f. die Putzware, der Schmuckgegenstand, DZ.; der Luxusartikel, C.; (tudi coll.).
-
litanı̑je, f. pl. die Litanei; l. moliti; k litanijam iti.
-
literārən, -rna, adj. slovstven, literarisch, Jan., nk.
-
literatūrən, -rna, adj. slovstven, Literatur-.
-
litína, f. die Gussware, Jan.; železna l., das Gusseisen, Cig. (T.), C., DZ.
-
lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
-
litoželẹ́zən, -zna, adj. gusseisern, DZ.
-
litūrgičən, -čna, adj. liturgisch.
-
lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
-
livárna, f. = livarnica, nk.
-
livárnica, f. die Gießstätte, die Gießerei, Jan., C.
-
lı̑vnica, f. das Gusshaus, die Gießerei, Cig. (T.), C.
-
lı̑vnik, m. 1) der Trichter, Gor.- Cig., SlGosp.- C.; čarodelni l., der Zaubertrichter, Cig.; — 2) das blecherne Gussmodell für Kerzen, BlKr.; — 3) skozi livnik leti v mlinu moka izpod kamena, Gor.
-
lı̑vnjak, m. der Trichter, Jarn., C.
-
lízanje, n. 1) das Lecken; — der Schleck, die Leckerei, Cig.; — 2) die Lecke, Cig.; — 3) das aus besonderen Kräutergattungen bestehende Futter für Kühe, das man eigens sammelt, damit sie mehr Milch geben, Mur.
-
lizę́čən, -čna, adj., Mur., pogl. lizav 1).
-
lı̑zman, m. das Leckermaul, C.
-
lízniti, lı̑znem, vb. pf. einmal lecken, C., M., Z.
-
lizȗn, m. 1) der Lecker, Cig.; — der Schmarotzer, Mur., Cig.; — 2) niedriger Schmeichler, Cig., Jan.
-
lizȗnski, adj. schmeichlerisch, Cig.
-
lizȗnstvọ, n. die Speichelleckerei, Cig.
-
ljubankast, adj. = ljubek, ljubezniv, Dict.
-
ljubȃvən, -vna, adj. Liebes-, Mur.; erotisch, Cig., Jan.; — liebevoll, Mur.
-
ljúbən, -bna, adj. lieb, C.; ljubna deklica, SlN.
-
ljubę̑zən, -zni, f. 1) die Liebe; ljubezen nima oči, die Liebe ist blind, Cig.; ljubezen je bolezen, Npreg.; lj. do koga ali česa, die Liebe zu jemandem oder zu etwas; lj. do Boga, do domovine; — 2) goreča lj., die Feuernelke ("brennende Liebe") (lychnis caledonica); tudi samo: ljubezen, ali: žgoča l., Fr.- C.
-
ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; — prim. hs. ljubazan.
-
ljubę̑zənski, adj. Liebes-: ljubezenske sanje, Zora; ljubezenski ogenj, Levst. (Zb. sp.).
-
ljubę̑znica, f. das Liebesmahl, V.-Cig.
-
ljubezníčanje, n. die Liebelei, Cig.
-
ljubezníčati, -am, vb. impf. liebeln, freundlich thun, SlN.
-
ljubę̑znik, m. der Geliebte, Mur., C.
17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani