Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (17.801-17.900)

  1. lẹvíčən, -čna, adj. linkhändig; ( linkseitig, Mur.).
  2. lẹvı̑čnica, f. die Linkhändige.
  3. lẹvı̑čnik, m. der Linkhändige, der Linkhand.
  4. lẹvı̑čnjak, m. der Linkhand, Valj. (Rad), SlN.
  5. lẹvı̑łnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
  6. levína, f. die Löwenhaut, Cig., Jan.
  7. lę́vinja, f. die Löwin, Mur., Cig., Jan.; levinja med levinjami leži, Dalm.
  8. lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
  9. levnják, m. die Löwengrube, Mur., Cig., Ravn.
  10. lẹvobrẹ́žən, -žna, adj. am linken Ufer gelegen, SlN.
  11. lẹvostránski, adj. linksseitig, Cig., Jan.
  12. lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
  13. lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Vrsno- Erj. (Torb.).
  14. lezečina, f., Jan., M., pogl. lezavčina.
  15. lẹ́zenje, n. das Kriechen, das Schleichen.
  16. lẹzerčina, f. coll., Jan., Polj., ZgD., pogl. lezavčina.
  17. lẹ̑znica, f. die Treppe, M., C.
  18. lẹzočina, f. coll. = lezavčina, Reptilien, C.
  19. ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
  20. ležȃnka, f. das Ruhebett, Levst. (Pril.).
  21. ležarína, f. der Lagerzins, DZ.
  22. lę́žən, -žna, adj. Situations-: lę̑žni črteži, Situationspläne, DZ.
  23. ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
  24. lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
  25. ležetrȗdnik, m. der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Rib.
  26. ležı̑n, m. = ležak, Cig.
  27. ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
  28. lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
  29. ləžník, m. prav. nam. lažnik, der Lügner, C.
  30. ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
  31. ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
  32. ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.
  33. ləžnı̑vka, f. prav. nam. lažnivka, die Lügnerin, prim. ležniv.
  34. ləžnívost, f. prav. nam. lažnivost, die Lügenhaftigkeit, prim. ležniv.
  35. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  36. liberālən, -lna, adj. svobodomiseln, liberal.
  37. libovína, f. das Dickfleisch (ohne Knochen), Ist.- C.
  38. lı̑brn, adj. pfündig, Cig., Jan.
  39. lı̑brna, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  40. lı̑brnica, f. die Pfundbirne, Cig., Jan.
  41. 1. lı̑brnik, m. ein Ding, das ein Pfund schwer ist, der Pfünder, Cig., Jan.
  42. 2. lı̑brnik, m. der bearbeitete Baumstamm, der Tram, C.; — prim. 2. libra.
  43. liceālən, -lna, adj. k liceju spadajoč; Lyceal-.
  44. licējən, -jna, adj. Lyceums-, Lyceal-, Cig., Jan.
  45. licemę́rən, -rna, adj. heuchlerisch, Cig., Jan., C., nk.
  46. licemę́rnost, f. das heuchlerische Wesen, Jan.
  47. lícevina, f. die Außenseite ("licojna"), ogr.- Valj. (Rad).
  48. liceznȃnstvọ, n. = liceslovje, Cig.
  49. lı̑cman, m. der Bausback, Cig., Jan., C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.).
  50. líčən, -čna, adj. 1) Wangen-, Backen-; lı̑čna jamica, das Backengrübchen, Jan.; lična mišca, der Wangenmuskel, Cig.; — 2) lična stran (plat), die Bildseite, der Avers, Jan.; — 3) dickwangig, Cig.; — 4) von schönem Aussehen, hübsch, niedlich; lično delo, lična igrača; — 5) geschmeidig, Mur., Jarn.; hurtig, Jarn.
  51. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
  52. 1. ličína, f. der Bastfaden, Cig., Jan., C.; — die Faser, V.-Cig., Mik.
  53. 2. ličína, f. die Larve, Cig., Zv.; — rus.
  54. ličı̑nka, f. die Insectenlarve, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — prim. 2. ličina.
  55. lı̑čkanje, n. 1) das Maisschälen, Dol.; — 2) die Maisschalen, Dol.
  56. lı̑čnat, adj. basten, Bast-; ličnata vrv, das Bastseil, Cig.; V coklicah rastel, V ličnatem plašči, Vod. (Pes.).
  57. lı̑čnica, f. das Wangen- oder Jochbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  58. 1. lı̑čnik, m. der Schlichthobel, Pot.- Cig., M., C.
  59. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
  60. ličnikovəc, -vca, m. ličnikovci ( zool.), Panzerwangen (trigloidei), h. t.- Cig. (T.).
  61. ličnják, m. das Schweißtuch, C.
  62. líčnost, f. die Zierlichkeit, die Hübschheit, die Niedlichkeit; gospodska l., die Eleganz, Cig. (T.).
  63. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); — prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  64. lignīt, m. premogasti les, der Lignit ( min.), Cig. (T.).
  65. ligrščnica, f. das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), C.
  66. lihenīn, m. die Moos- oder Lichenstärke, das Lichenin, Cig. (T.).
  67. líhniti, lı̑hnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.
  68. lihomẹ́stən, -stna, adj. ungeradstellig ( math.), Cig. (T.).
  69. lihopę̑rnat, adj. unpaarig gefiedert, Tuš. (B.).
  70. líjanica, f. die Gusskerze, M., Z.
  71. lijárnica, f. die Gießerei, Cig., Bes.
  72. lijȃvičən, -čna, adj. am Durchfall leidend, Dict.
  73. lijȃvina, f. das Wasser der Gießbäche, Rut. (Zg. Tolm.).
  74. likáłən, -łna, adj. zum Glätten, Polieren, Plätten dienend, Cig., Jan.
  75. likȃłnica, f. der Raum, wo etwas geglättet wird, Cig., DZ.
  76. likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
  77. lı̑kanje, n. das Glätten, das Polieren, Cig.
  78. likopísən, -sna, adj. descriptiv, darstellend: likopı̑snọ merstvo, darstellende Geometrie, h. t.- Cig. (T.).
  79. líkovina, f. das Bastwerk, C.
  80. líkovščnica, f. 1) eine Art Apfel, Mur.; — 2) der Häuptelsalat, Mur., Jan.
  81. lílahən, -hna, m. = lelahen, das Leintuch, SlGor.; — prim. stvn. lilahhan, Mik. (Et.).
  82. líličnjak, m. das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig.
  83. lílijən, -jna, adj. Lilien-, C.
  84. líljenje, n. das Mietern, die Häutung, M.
  85. lı̑manica, f. die Leimruthe; limanice nastavljati, na limanico uloviti.
  86. lı̑manka, f. = limanica, C.
  87. límbovina, f. das Zirbelholz, Jan. (H.).
  88. limfātičən, -čna, adj. lymphatisch, Cig., Jan.
  89. lı̑mnica, f. na limnici stoje koritca, v katerih se lim trdi, Kamnik ( Gor.).
  90. limōna, f. die Limonie oder Sauercitrone.
  91. limonāda, f. pijača iz limonovega soka, die Limonade.
  92. limōnar, -rja, m. der Limonienhändler, Cig.
  93. limonīt, m. das Wiesenerz, das Habronemerz, der Limonit, Cig. (T.).
  94. limōnov, adj. Limonen-; limonove lupine.
  95. limōnovəc, -vca, m. der Limonensaft, Cig.
  96. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
  97. linar, -rja, m. = konopljiščica, Jan. (H.); — prim. lat. linarius, Hänfling, Frey. (F.).
  98. lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice- Erj. (Torb.).
  99. líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); — prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
  100. lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).

   17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA