Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.701-17.800)
-
1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
-
2. lẹ̑sən, -sna, adj. 1) das Holz betreffend, Holz-, Cig., Jan.; lesni ocet, der Holzessig, Cig. (T.); lesna vlaknina, die Holzfaser, das Lignin, Cig. (T.); — 2) = gozden, Cig.; lesna vlačuga, lesna žena, LjZv.
-
3. lesən, -sna, adj. glänzend: lesna zvezda, ogr.- C.; (lẹ̑sən? prim. 1. lesk).
-
lesę̑nast, adj. holzartig, holzicht, Jan. (H.).
-
lẹsenčíka, f. = lesnika, Npr.-Krek (Lj. knj.).
-
lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
-
lẹsenína, f. die Holzware, das Holzwerk, das Holzzeug.
-
lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
-
lẹsenjáča, f. die Bretterbude, die Baracke, DZ., nk.
-
lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
-
ləskətȃnje, n. das Funkeln, das Geflimmer.
-
léskniti, * lȇsknem, vb. pf. einen Knacklaut hervorbringen, Z.
-
ləskótən, -tna, adj. schimmernd, Šol., C.; l. sijaj, schimmernder Glanz, Cig. (T.).
-
lẹ́skovina, f. das Haselnussholz; — das Haselgebüsch, Jan.
-
lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
-
lésna, n. pl., nam. dlesna, C., Krn- Erj. (Torb.).
-
lẹsnáča, f. die Holzbirne, Št.- Pjk. (Črt.).
-
lẹ̑snat, adj. waldig, Cig., Jan.
-
ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
-
1. lẹsníca, f. = lestvica; 1) die Leiter, ( nam. lẹstnica), Ben.- Erj. (Torb.); — die Stiege, Z.; — 2) = grot, ein Trichter, wodurch man Heu und Stroh in den Stall wirft, M.
-
2. lẹ̑snica, f. = lesnika, Jarn., v Brkinih- Erj. (Torb.).
-
lẹsnı̑čnik, m. = lesnika, Cig., Valj. (Rad).
-
lesnı̑čnjak, * m. der Holzäpfelmost, Jan. (H.).
-
1. lẹsník, m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.- Štrek. (Let.).
-
2. lẹ̑snik, m. kol, na katerem visi lesa, Cig.
-
3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
-
lẹsníka, f. 1) der Holzapfelbaum oder der Holzapfel; na lesniki nikdar jabelko ne zraste, Rib.; — 2) das Birnkraut (pirola secunda), Josch.
-
lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
-
lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.
-
lẹsníkovica, f. = lesnikovec 2), Mur.
-
lẹsníkovina, f. das Holz von wilden Aepfelbäumen.
-
lẹsníkovnica, f. = lesnikovec 2), Mur.
-
lẹsnína, f. 1) = lesenina, C.; — 2) der Forstzins, Jan.
-
ləsníti, lə̀snem (lásnem?), vb. pf. erglänzen, Mik.
-
ləsníti se, -ím se, vb. impf. = lesketati se, ("lasniti se") Kast.
-
lẹsnjáča, f. 1) = lesnika, Jan. (H.); — 2) der Holzbirnbaum oder seine Frucht, C.
-
lẹsnjáčevəc, -vca, m. der Holzbirnenmost, C.
-
lesodółbən, -bna, adj. xyloglyptisch, Jan. (H.).
-
lẹsokvárən, -rna, adj. waldverderblich, Cig.
-
lẹsokvȃrnik, m. der Waldfrevler, Cig.
-
lẹsorẹ́zən, -zna, adj. Holzschnitt-, xylographisch, Cig., Jan.; lesorẹ̑zne podobe, Zv.
-
lẹsosẹ́čən, -čna, adj. lesosẹ̑čni čas, die Schlagzeit, Jan. (H.).
-
lẹsovína, f. 1) das Nutzholz, das Bauholz, Jan.; — lesovine, Holzgattungen, Z., Let.; hölzerne Ware, Cig., Jan., C.; — 2) der Holzstoff, das Xylogen, Cig. (T.); — 3) die Waldung, Cig., Jan.
-
lẹsǫ̑vnat, adj. waldig, Cig., Jan.
-
ləstə̀n, -tnà, adj. listig, Jan. (H.).
-
ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas- Erj. (Torb.).
-
ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas- Erj. (Torb.).
-
lẹ̑stvən, -tvəna, adj. Leiter-, Jan. (H.).
-
lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
-
lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
-
lẹ̑stvičən, -čna, adj. Leiter-: lestvični klin, die Leitersprosse, Cig.
-
lẹ́ščevina, f. = leskovina, Jan.
-
lẹščína, f. die Haselnussstaude, Cig., Jan., M., Dol.
-
lẹščı̑nje, n. das Haselgestrüpp, C.
-
lẹščníca, f. der Tannenhäher, der gemeine Nusshäher (caryocatactes nucifraga), Cig., C., Frey. (F.).
-
lẹ́ščničək, -čka, m. dem. leščnik; das Haselnüsschen.
-
lẹ́ščnik, m. die Haselnuss; laški l., die wälsche Haselnuss: divji l., die Pimpernuss (staphylea pinnata), C.; — piše in govori se nav.: lẹ́šnik.
-
lẹ́ščnikar, -rja, m. 1) der Haselnusssammler, Cig.; — 2) der gemeine Nusshäher (caryocatactes nucifraga), Frey. (F.); der Kernbeißer, Cig.; — 3) neki hrost: der Nussbohrer (balaninus nucum), Erj. (Ž.).
-
lẹ́ščnikarica, f. die Haselnusssammlerin, Cig.
-
lẹ́ščnikovəc, -vca, m. = leščníca, der Tannenhäher, Levst. (Nauk).
-
lẹ́ščnjak, m. = leščnik, Jan.
-
lẹ́šnik, m., pogl. leščnik.
-
lẹtáłən, -łna, adj. Flug-: letȃłna peresa, Schwungfedern, Cig. (T.).
-
lẹtȃłnica, f. 1) der Flügel, C.; — 2) das Flugbrett der Bienen, Jan.; (tudi: das Flugloch, Jan.).
-
lẹtáłnost, f. die Flugkraft, Šol.
-
lẹ́tanica, f. der Flügel, Mur., Cig., Poh., SlGor.
-
lẹtánja, f. ein vagabundierendes Weib, C.
-
lẹ́tanje, n. das Hinundherfliegen, das Fliegen, das Herumlaufen, das Laufen.
-
lẹtávina, f. das Geflügel, Vrsno- Erj. (Torb.), Goriška ok., Ip.
-
letečevína, f. = letečina, Zv.
-
letečína, f. coll. das Geflügel, das Federvieh, die Vögel, Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (Rok.); tudi: letę́čina, Zv.; pečena letečina, Erj. (Izb. sp.).
-
lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid ( zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija- Svet. (Rok.).
-
letenica, f. das Flugbrett der Bienen, C.; ( das Flugloch, Jan. [H.]).
-
letenína, f. = letečina, Mur., Cig., Jan.
-
letẹ̑nje, n. das Fliegen, der Flug.
-
lẹ́tẹnji, adj. Sommer-, ogr.- C.
-
lẹ́tənski, adj. Sommer-: letenska obleka, jvzhŠt.
-
lẹ́tẹšnji, adj. = letenji, ogr.- C.
-
létəvnik, m. = latnik 1), Cig.
-
lẹ́tina, f. 1) das Jahr in Bezug auf den Bodenertrag, der Ernteausfall; dobra l., ein fruchtbares Jahr; slaba l., huda l., ein Missjahr; obilna vinska l., ein ergiebiges Weinjahr; die Jahresernte; prvine dati od vseh žlaht letine na polju, Dalm.; vso letino smo pospravili, Hal.- C.; — 2) letna rast pri drevju, C.; der Jahresring, Cig., Jan.
-
lẹ́tinast, adj. mit Jahresringen, Cig.
-
létinski, adj. = letenski, Z., Štrek.
-
lẹ̑tnica, f. 1) der Jahreswuchs, der Jahresring (an Bäumen), Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; — 2) der einjährige Zweig, Cig.; — 3) weibliches jähriges Thier, V.-Cig., Jan.; — 4) das Jahresgedächtnis, der Jahrestag, Dict., Jan., M., Krelj; — 5) die Jahreszahl, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 6) pl. letnice, Ostern, Mur., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.; — 7) pl. letnice = kronika, Cig.
-
lẹ̑tnik, m. 1) = letnjak, jähriges Kalb, Lamm u. dgl., der Jährling, V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Gor.; — 2) das Jahrbuch, Cig., Jan., C.; — der Jahrgang einer Zeitschrift, Jan., nk.; — 3) das Jahresmitglied (eines Vereines), Jan. (H.); — 4) neka vrsta jabolk, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
lẹtnína, f. der Jahresbetrag, die Jahresrate, C., DZ., nk.; die Annuität, Cig. (T.); — das Jahresgehalt, Cig., Jan., C.
-
lẹ̑tniški, adj. = velikonočni, Mur., SlGor.; — prim. letnica 6).
-
lẹ̑tnjak, m. jähriges Kalb, Lamm, u. dgl., der Jährling, Mur., V.-Cig.
-
lẹtnočásən, -sna, adj. Jahreszeiten-: lẹtnočȃsni veter, der Jahreszeitenwind, Jes.
-
lẹtopísən, -sna, adj. chronographisch, Jan.
-
lẹ́tošnjak, m. = letošnjik, Jan. (H.).
-
lẹ́tošnji, adj. heurig, diesjährig.
-
lẹ́tošnjik, m. der Heurige, der Heuerling, Jan., C., M.; der heurige Rebentrieb, Dict.- Mik.
-
lẹtošnjína, f. die heurige Fechsung, C.
-
lẹ́tovina, f. = letina 1), C.
-
lẹ́tovnik, m. das Sommerhaus, Jan. (H.).
-
letunǫ̑j, adv. = tonoj, onoj, Slom.- C.
-
letvána, f. die Wöchnerin, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
-
lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
-
lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
-
lẹvárnica, f. = livarnica, Jan. (H.).
17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani