Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.601-17.700)
-
lémežnica, f. = lemežna kost, Cig. (T.).
-
lemežnják, m. der Dachsparrenbohrer, ogr.- C.
-
lēming, m. = postrušnik, der Lemming, Jan.
-
lẹn, m. = lenoba, BlKr.- DSv.
-
lẹ̑n, lẹ́na, adj. träge, lässig, faul; len, da ga je zemlja žalostna, da smrdi, sehr faul, Cig.; l. tek, träger Lauf, Cig. (T.).
-
lẹnarı̑ja, f. das Faulenzen, die Bärenhäuterei, Cig.
-
lẹnáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C., Dol.
-
lẹnárjenje, n. das Faulenzen, Valj. (Rad).
-
lẹ́nast, adj. = len: lenoba lenasta, LjZv.
-
lẹ́nati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
-
lẹ́nav, adj. träge, C.
-
lẹnčáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, Bes.
-
lẹnčè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Cig., Jan., Zora.
-
léndi, adv. = le-ondi, Z., jvzhŠt.
-
lẹnè, -ę́ta, m. der Faulpelz, Jan., Mik.
-
lẹ̑nəc, -nca, m. der Faulenzer, Trub., Valj. (Rad).
-
leneš, m., C., pogl. lajnež.
-
lẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lenariti, SlN.- C.
-
lẹnílọ, n. = kačji lev, Z.; — prim. leniti se.
-
lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
-
lẹ́niti se, * -im se, vb. impf. faulenzen, Mur., Cig.
-
lẹnìv, -íva, adj. träge, faul, Mur., Cig., Jan., Zora.
-
lẹnívati, -am, vb. impf. faulenzen, Bes.
-
lẹnı̑vəc, -vca, m. 1) der Faulenzer, Cig.; — 2) troprsti l., das dreizehige Faulthier (bradypus tridactylus), Erj. (Ž.).
-
lẹnı̑vka, f. die Faulenzerin, Cig., Jan.
-
lẹnívost, f. die Trägheit, die Faulheit, Mur., Cig., Jan.
-
lẹnják, m. der Faulenzer, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
-
lę́nkovəc, -vca, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Medv. (Rok.).
-
lẹnóba, f. die Trägheit, die Faulheit; lenobo pasti, faulenzen.
-
lẹnóbən, -bna, adj. = len, Mur., Jan., vzhŠt.- C.
-
lẹnóbiti se, * -ȏbim se, vb. impf. faulenzen, träge sein, M.
-
lẹnȏbnež, m. der Faulenzer, Jan.
-
lẹnȏbnica, f. die Faulenzerin, Cig., Jan.
-
lẹnokŕvən, -vna, adj. phlegmatisch, Cig.
-
lẹnokŕvnost, f. das Phlegma, Cig. (T.).
-
lẹnọ̑st, f. = lenoba, Dict.
-
lę̑nov, adj. = lanen, ogr.- C.
-
lẹnováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, V.-Cig.
-
lę̑novəc, -vca, m. = lanovec, lan, ki se ne preza, Mik.; der Winterlein, dessen Kapseln von der Sonnenhitze nicht gerne aufspringen, M., C., Z., Nov.
-
lę̑nta, f. 1) die Landungsstätte, die "Lände", C.; — 2) das Ruder, Mur.; — prim. lentati.
-
léntam, adv. iz le-ondi tam, Z., Jurč., jvzhŠt.
-
lę̑ntati, -am, vb. impf. 1) "anländen", C., Rož.- Kres; — 2) steuern, rudern, Mur., Poh.; — prim. bav. lentn, landen, lenken, Štrek. (Arch.).
-
lẹnúh, m. 1) der Faulenzer, der Faulpelz; — 2) der Polsterapfel, C.
-
lẹnúha, f. die Faulenzerin, C.
-
lẹnúhati, -am, vb. impf. faulenzen, Zora.
-
lẹnúhinja, f. träges Weib, die Faulenzerin, Cig., Jan.
-
lẹnúšina, m. = lenuh, Jurč.
-
lẹnúšiti, -ȗšim, vb. impf. = lenuhati, Jan.; v nedeljo doma l., LjZv.
-
lenȗška, f. = lenuhinja, Z., Jan. (H.).
-
leopārdovina, f. das Leopardenfell, Cig.
-
lẹpàn, -ána, m. = lepar, Jarn., Frey. (F.).
-
lépen, -pę́na, m. 1) das Blatt, bes. ein großes Baum- oder Pflanzenblatt, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., C., ( z. B. das Krautblatt, C.); — l. papirja, ein Bogen Papier, Cig., C.; — 2) der Drüsengriffel, der Alpendost (adenostyles alpina), Goriš.- Erj. (Torb.); = planinski l., Nov.; — lepen = die Platane, Valj. (Rad).
-
lepę́nast, adj. (mit großen Blättern) belaubt, Guts., Mur., Cig.
-
lepenàt, -áta, adj. = lepenast, Mur., Cig., Jan.
-
lepę́nec, -nca, m. 1) lepenci, Blattkäfer (chrysomelinae), Erj. (Ž.); — 2) = lapuh, der Huflattich, Jan., C.
-
lepeník, m. der Huflattich, C.
-
lepę́njast, adj. großblättrig, Guts., Mur.
-
lepenjàt, -áta, adj. = lepenjast, Cig.
-
lepę̑nje, n. coll. Pflanzenblätter ( z. B. vom Kraut, Mangold udgl.), Cig., C., Z.; staro lepenje sproti obirati, Erj. ( Let.); — die Blätter, das Laub, Guts., Mur., Jan.
-
lẹpę́nka, f. die Pappe (Carton), der Pappendeckel, Cig., Jan., DZ.; — iz češ.
-
lepę̑nkar, -rja, m. der Pappenmacher, Cig.; — iz češ.
-
lẹ́pičən, -čna, adj. = lepiček, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
lẹpljeníca, f. die Leimruthe, C.
-
lẹ̑pnica, f. das Leimkraut (silene nutans), Cig., Medv. (Rok.).
-
lẹpobesẹ́dən, -dna, adj. wohlredend, Jan. (H.); rhetorisch, Jan.
-
lẹpobesẹ̑dnik, m. der Wohlredner, Jan. (H.); — der Declamator, Cig. (T.).
-
lẹpobesẹ́dnost, f. die Wohlredenheit, C.
-
lẹpočútən, -tna, adj. ästhetisches Gefühl besitzend, nk.
-
lẹpoglásən, -sna, adj. wohlklingend, Cig., Jan.
-
lẹ̑pogovǫ́rən, -rna, adj. rethorisch, Cig.
-
lẹpogovǫ̑rnik, m. der Redekünstler, Cig.
-
lẹpolíčən, -čna, adj. schönwangig, Cig., Jan.
-
lẹpoobrázən, -zna, adj. von schöner Form: lepoobrazne besede, Levst. (Nauk).
-
lẹpopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Cig., Jan.
-
lẹposlǫ́vən, -vna, adj. 1) ästhetisch, Cig., C.; — 2) = leposlovstven, Cig., Jan., C.; l. list, nk.
-
lẹposlǫ̑vstvən, adj. belletristisch, Cig. (T.); leposlovstveni pisatelj, der Belletrist, Cig. (T.).
-
lẹpótən, -tna, adj. 1) Zier-; lepotna črka, der Zierbuchstabe, Cig.; lepotno drevje, Zierbäume, Levst. (Nauk); — 2) nett, Guts.
-
lẹpotíčenje, n. 1) das Aufputzen, das Geziere, Cig.; — 2) das Schminken, Cig.
-
lẹpotı̑čnica, f. 1) die Schminkerin, Cig.; — 2) die Schminkbüchse, Jan.
-
lẹpotı̑čnik, m. der Schminker, Cig.
-
lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotı̑łnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.
-
lẹpotína, f. 1) der Schmuck, die Zier, M., C.; der Aufputz, Jan.; — der Schmuck (der Rede), Cig. (T.); — 2) die Putzware, Cig. (T.), DZ.; lepotine, Schmucksachen, Vrt.
-
lẹpotı̑nar, -rja, m. der Schmuckhändler, Cig.; der Galanteriewarenhändler, der Putzhändler, Jan., C.
-
lepotı̑narica, f. die Putzhändlerin, Jan.
-
lẹpotı̑nje, n. das Schmuckwerk, Jan.
-
lẹpȏtnik, m. der Stutzer, Slom.- C.
-
lepotnína, f. = lepotina 2), die Putzware, Jan. (H.).
-
lepotnı̑nar, -rja, m. = lepotinar, der Putzwarenhändler, Cig.
-
lepotnı̑narica, f. = lepotinarica, die Putzwarenhändlerin, Jan. (H.).
-
lepotninárnica, f. die Putzwarenhandlung, Jan. (H.).
-
lẹpovédən, -dna, adj. kdor se lepo vede, wohlgesittet, Vrt.
-
lẹpoznȃnəc, -nca, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
-
lẹpoznȃnski, adj. ästhetisch, Cig., Jan., nk.
-
lẹpoznȃnstvən, -stvəna, adj. ästhetisch, Cig. (T.), nk.
-
lẹpoznȃnstvọ, n. die Aesthetik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
leprı̑n, m. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Vranja ( Ist.)- Erj. (Torb.).
-
lẹpšáłən, -łna, adj. = lepotilen, Cig., Jan.
-
lẹ̑pšanje, n. das Verschönern, das Zieren, das Schmücken.
-
lẹpȗn, m. die Klette (lappa), C.
-
lesȃndra, f. der Alpenlöwenzahn (leontodon alpinus), Medv. (Rok.).
17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani