Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (17.501-17.600)

  1. lažnìv, -íva, adj. lügenhaft, lügnerisch; l. prorok, ein Lügenprophet, Cig., Jan.; lažnive besede, lügenhafte Worte; — nam. ləžnìv.
  2. lažnı̑vəc, -vca, m. der Lügner; — nam. ləžnı̑vəc.
  3. lažnı̑vka, f. die Lügnerin; — nam. ləžnı̑vka.
  4. lažnívost, f. die Lügenhaftigkeit; — nam. ləžnívost.
  5. lažnı̑vstvọ, n. lügenhaftes Wesen, Mur., Ravn.- C.; — nam. ləžnı̑vstvọ.
  6. lažnoimę̑nski, adj. pseudonym, Jan. (H.).
  7. lážnost, f. = lažnivost, Cig.
  8. ləbánja, f. 1) der Schädel, C., Z., Jap. (Prid.); — 2) die Anhöhe, der Hügel, C., Z.
  9. lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.
  10. lebę̑dnica, f. lebednice, die Melden (chenopodiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  11. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
  12. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  13. lecijan, m. der Enzian, Cig., Jan., Mik.
  14. 1. lę́čən, -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
  15. 2. lẹčę̑n, adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.- Jan. (H.).
  16. lẹ́čenje, n. die Heilung, Cig.
  17. lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
  18. lẹčíłən, -łna, adj. heilend, Jan.
  19. lẹčı̑łnica, f. die Heilanstalt, Cig.
  20. lę́čnast, adj. = lečast, Cig.
  21. lę̑čnat, adj. voll Linsen, Linsen-, Cig.
  22. lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
  23. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  24. lẹ̑čniški, adj. ärztlich, C.
  25. lẹ̑čništvọ, n. die Heilkunst, C.
  26. ledárnica, f. die Eisfabrik, Cig. (T.).
  27. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  28. 2. lę̑dən, -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
  29. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
  30. ledę̑nast, adj. eisicht, Mur.
  31. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
  32. ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
  33. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
  34. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  35. ledeníca, f. 1) die Eisgrube, der Eiskeller; — 2) das Glatteis, Fr.- C.; — 3) die Glaskirsche, C.
  36. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  37. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
  38. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  39. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
  40. ledę́nka, f. die Hagelschloße, C.
  41. ledę̑nost, f. die Eisigkeit, M.
  42. ledę̑tina, f. 1) das Gefrorene, Jan., C.; — 2) die Sulze, Blc.-C.
  43. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  44. ledínast, adj. unbebaut, mit Gras bewachsen, M.
  45. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
  46. lę́dinja, f., C., pogl. ledija.
  47. ledı̑njak, m. der am Anger Wohnende, Fr.- C.
  48. ledı̑nski, adj. das Brachland, den Anger betreffend, M.
  49. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  50. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  51. 2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
  52. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
  53. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  54. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  55. ledolǫ́mən, -mna, adj. eisbrechend, Cig.
  56. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  57. lę́dovən, -vna, adj. Lenden-, C.
  58. 1. ledvę̑n, adj. = ledę̑n, Habd.- Mik.
  59. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
  60. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  61. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  62. ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
  63. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
  64. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  65. ledvı̑čnjak, m. der Nephrit ( min.), Cig. (T.).
  66. legālən, -lna, adj. postaven, zakonit, legal, Cig. (T.).
  67. légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  68. legēnda, f. pobožna, čudežna pripovedka, die Legende.
  69. legijōn, m., Cig., C., pogl. legija.
  70. legitīmən, -mna, adj. postaven, zakonit, legitim, Cig. (T.).
  71. lę́gnar, -rja, m. 1) der Lagerbaum (für Fässer); — legnarji, die Lagerbäume der Dreschtenne, Lašče- Levst. (Rok.); die zwei Lagerhölzer auf dem Wirtschaftswagen; — 2) človek, ki rad leži, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. geleger, das, worauf etwas zu liegen kommt, Levst. (Rok.).
  72. 1. lę́gniti, * lę̑gnem, vb. pf. sich legen, C.
  73. 2. legniti, -nem, vb. pf. eine Lüge aussprechen: kedar megne, tedaj legne, C.
  74. ləgótən, -tna, adj. = lagoten, Jan., C.; legotno živeti, C.; bequem gelegen, C.
  75. legumīn, m. beljakasta tvarina v sočivju, das Legumin ( chem.), Cig. (T.).
  76. lēgvan, m. der Leguan, Cig.; navadni l., der gemeine Leguan (iguana tuberculata), Erj. (Ž.).
  77. ləhȃn, -hnà, adj. = lahen, Bes.; lehno prijeti, Levst. (Zb. sp.).
  78. lẹ́hən, -hna, adj. Beet-, Cig.
  79. ləhkótən, -tna, adj. leicht, gelinde, (lahk-) Jan.
  80. lehkȏtnik, m. der Erleichterer, kajk.- Valj. (Rad).
  81. ləhnẹ́ti, -ę̑jem, vb. impf. leichter werden, Krn- Erj. (Torb.).
  82. lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
  83. lẹ́hniti, -nem, vb. pf. vergehen, aufhören: sen lehne, vse lehne, ogr.- C.; (lejhniti, ogr.- Valj. [Rad]).
  84. ləhnják, m. der Kalktuff, Erj. (Min.); (lahnak, Cirk.- Baud.).
  85. ləhnọ̑st, f. die Leichtigkeit, die Gelindigkeit, (lah-) Mur., Cig.
  86. ləhnóta, f. = lehnost, (lah-) Mur.
  87. ləhnótən, -tna, adj. leichtlich, gelinde, (lah-) Mur.
  88. ləhǫ́vən, -vna, adj. leicht: oves je lehoven, Gor.
  89. lẹkarína, f. die ärztliche Gebür, Jan. (H.).
  90. lẹkárna, f. = lekarnica, C.
  91. lẹkárnica, f. die Apotheke, Cig., Jan., nk.
  92. lẹkárničar, -rja, m. = lekarnik, nk.
  93. lẹkȃrnik, m. der Apotheker, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk).
  94. lę́kniti, * lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, M., C.; — 2) l. se, sich entsetzen, erschrecken, ogr.- Mik.; — 3) intr. lekniti, auffahren ( z. B. vom Hasen), C.; erschrecken, C., Mik.; erstaunen, C.
  95. leknọ, n. die Seerose (nymphaea), C., Z.
  96. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
  97. lę́lahən, -hna, m. = rjuha, ogr.- C., M., Valj. (Rad); — prim. lilahen.
  98. lemenȃt, m. = alumnat, Erj. (Izb. sp.), Kr.
  99. lemenȃtar, -rja, m. der Priesterhausalumne, Erj. (Izb. sp.), Kr.
  100. lémežən, -žna, adj. lemežna kost, die Pflugschar ( anat., vomer, os impar), Cig.

   17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA