Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (17.401-17.500)

  1. laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
  2. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
  3. lánišnji, adj. = lanski, C.
  4. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
  5. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
  6. lȃnjəc, -njca, m. der Damhirsch (cervus dama), Jan., Erj. (Ž.).
  7. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
  8. lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
  9. lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
  10. lánjšnji, adj. = lanjski, ogr.- C.
  11. lanopę̑rka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), Medv. (Rok.).
  12. lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
  13. lanož, m. die Trüffel, C.; — prim. češ. lanyž.
  14. lánski, adj. = lanjski.
  15. lantína, f. die Segelstange, Mur., Cig.; — prim. it. l'antenna.
  16. lapàn, -ána, m. 1) das Wurstmaul, Pot.- Cig., Jan., M., C.; — 2) der Schwätzer, C.
  17. lapidārən, -rna, adj. Lapidar-: lapidarno pismo, Nachahmung der Schrift auf Denksteinen, die Lapidarschrift, Jan., Cig. (T.); — lapidarni slog, der Lapidarstil, Cig. (T.).
  18. lȃpman, m. = lapan, C.
  19. lápniti, lȃpnem, vb. pf. 1) mit dem Maul nach etwas haschen, Z.; — 2) mit etwas herausplatzen, C.
  20. lápornat, adj. Mergel enthaltend, Mur., Cig.
  21. lapušnják, m. der Schwätzer, C.; — prim. lapus.
  22. lasaníca, f. das lange Rosshaar, Guts.
  23. lasȃnje, n. das Zerren, Zausen (bei den Haaren).
  24. 1. lȃsən, -sna, adj. Haar-; lasna igla, Zv.; lasna ključica, die Haarnadel, Cig.
  25. 2. lasən, -sna, adj. flink, Dol.- Cig.; — prim. hs. lasan, leicht.
  26. lasę́nka, f. die Perücke, Cig.
  27. láskrn, adj. naschhaft, leckerhaft, Cig., Jan., C.; — prim. stsl. laskosrъdъ, laskrъdъ, leckerhaft.
  28. láskrnež, m. = laskrn človek, Cig.
  29. láskrnik, m. = laskrnež, Cig.
  30. láskrnost, f. die Leckerhaftigkeit, Cig., Jan.
  31. lasnàt, -áta, adj. haarig, Mur., Cig.
  32. lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.- C.
  33. lasnı̑čar, -rja, m. der Friseur, Cig., Jan.
  34. lasníčən, -čna, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan.
  35. lasníčnost, f. = kapilarnost, Cig., Jan.
  36. lasník, m. 1) = predenica, die Kleeseide, Dol.; — 2) = lasišče, Cig.
  37. lasnǫ̑ča, f. die Leichtigkeit, die Hurtigkeit, Jan. (H.).
  38. lásnost, f. die Flinkheit, Cig.
  39. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
  40. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
  41. lastína, f. das Eigenthum, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; svojo lastino razdeliti, Škrinj.; tuja l. mu je sveta, LjZv.; kraljeve lastine, die Domänen, Cig.; — was zum Grunde hinzuerworben ist, die Ueberlandgründe, Cig., Svet. (Rok.).
  42. lastı̑nar, -rja, m. = lastnik, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  43. lastı̑nəc, -nca, m. ehemals: der servitutsberechtigte Unterthan einer Herrschaft, Z.; der Freisaße, Dol.- Z.
  44. lastı̑njak, m. der Eigenthümer, Mur.
  45. lastı̑nski, adj. das Eigenthum betreffend: lastinska pravica, das Eigenthumsrecht, Cig.
  46. lastı̑nstvọ, n. das Eigenthum, Cig., Jan., ogr.- M.
  47. lastívən, -vna, adj. eigen, ogr.- M.; žene podložne bodite lastivnim možem, ogr.- Valj. (Rad); l. gospod, sein eigener Herr, ogr.
  48. lastníca, f. die Eigenthümerin.
  49. lastnı̑ja, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan., ZgD., nk.
  50. lastník, m. der Eigenthümer.
  51. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
  52. lastnı̑nəc, -nca, m. = lastnik, Levst. (Zb. sp.).
  53. lastnı̑nski, adj. Eigenthums-; lastninska stvar, das Eigenthumsobject, Levst. (Pril.).
  54. lastnı̑nstvọ, n. das Eigenthum: lastninstvu nevaren, für die Sicherheit des Eigenthums gefährlich, DZ.
  55. lastnı̑štvọ, n. die Eigenthümerschaft, die Inhabung, Nov., nk.; l. kakega časnika, nk.
  56. lastnóba, f. die Eigenheit, Mur.
  57. lastnorǫ́čən, -čna, adj. = svojeročen, eigenhändig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  58. lastnọ̑st, f. die Eigenschaft; božje lastnosti, die Eigenschaften Gottes.
  59. lastnovǫ́ljən, -ljna, adj. eigenwillig, Cig.
  60. lástovčən, -čna, adj. Schwalben-, Štrek.
  61. lástovčnjak, m. = lastovčjak, Cig.
  62. lástovičən, -čna, adj. = lastovičji, Guts., Cig.; lastovično gnezdo, Dalm.
  63. lastovítən, -tna, adj. = lastovit, Mur., Jan.
  64. lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
  65. latę̑rna, f. die Laterne, Cig., Jan.
  66. 1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
  67. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
  68. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
  69. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
  70. latı̑nəc, -nca, m. der Lateiner, Cig.
  71. latı̑nica, f. die Lateinschrift, nk.
  72. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  73. latinīzəm, -zma, m. latinčevanje, der Latinismus, Cig.
  74. latı̑nski, adj. lateinisch.
  75. latı̑nščina, f. die lateinische Sprache.
  76. lȃtnat, adj. rispenreich, ährenreich, Nov.
  77. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  78. latnják, m. 1) der Lattennagel, C.; — 2) der Lattenbohrer, ogr.- C.
  79. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  80. lȃtovnat, adj. Rispen tragend: latovnati oves, Bes.
  81. látovnik, m. das (aus Latten bestehende) Gartengeländer, C.
  82. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
  83. lȃtvenik, m. das Lattengeländer, C.
  84. lȃvkanje, n. die Nachlese, Mur., Cig.
  85. lavoríkovina, f. das Lorbeerholz, Jan.
  86. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
  87. lazę́čina, f. = lezavčina, Cig.
  88. lázən, -zna, adj. Muße-: lȃzna ura, die Mußestunde, die Freistunde, Jan.; ni mi lazno, ich habe keine Zeit, Jan.; lazno, die Muße, Cig., Jan.; — prim. 3. laz.
  89. lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.- Erj. (Torb.).
  90. lȃznik, m. der Schleicher, Mur., Cig.
  91. 1. laznína, f. die Abgabe vom Gereut, Cig.
  92. 2. laznína, f. coll. kriechende Thiere, das Gewürm, Cig., Jan., M., C.
  93. laznǫ̑ča, f. die Muße, die freie Zeit, Cig.
  94. lȃzovina, f. 1) die Abgabe von einem Gereut, Cig., C.; — 2) = 1. laz, lazina 2), Cig.
  95. lazūrən, -rna, adj. lazurblau, azurblau, Cig., nk.
  96. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  97. láženje, n. das Schleichen.
  98. lažnè, -ę́ta, m. der Lügner, Notr.
  99. lažníca, f. 1) die Lügnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Josch; tudi: die Rauke (sisymbrium), Josch.
  100. lažník, m. der Lügner, Mur., Cig., Jan.

   16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA