Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.301-17.400)
-
ladjárnica, f. = ladjedelnica, Cig. (T.).
-
ladjedẹ̑łnica, f. die Schiffswerfte, Cig.
-
ládjenica, f. die Schiffswerfte, Cig., Jan., DZ., Zora; — nam. ladijnica?
-
ládjenka, f. die Schiffsbootmuschel, C.
-
ladjenǫ́sən, -sna, adj. schiffbar, Jan.
-
ládjin, adj. Schiffs-, Cig., Jan.; pogl. ladijen.
-
lȃfrnica, f. das Fenster am Dache, Gor.
-
lagȃn, adj. = lagen, leicht, sanft, leise, Jan.; lagano spanje, Cig.; na laganem spati, Cig.
-
lagȃnje, n., pogl. leganje.
-
lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
-
lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
-
lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič ( Let.).
-
lágodnjak, m. = lagodnik, SlGor.
-
lágojina, f. die Schlechtigkeit, ogr.- M., C.
-
lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
-
lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
-
lagūna, f. morska plitvina, die Lagune.
-
lagūnski, adj. Lagunen-: lagunska grebenina, das Lagunenriff, Cig. (T.).
-
láhən, -hna, adj. leicht, sacht, gelinde, Mur., Cig., Jan., C.; lahno stopati, leise treten, Cig.
-
lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
-
lahkokŕvən, -vna, adj. leichtblütig, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
-
lahkokȓvnik, m. der Sanguiniker, Cig.
-
lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
-
lahkomı̑səłn, -səłna, adj. leichtsinnig, leichtfertig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
lahkomı̑səłnež, m. der Leichtsinnige, Cig.
-
lahkomı̑səłnik, m. der Leichtsinnige, Cig.
-
lahkomı̑səłnost, f. der Leichtsinn, die Leichtfertigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
-
lahkomı̑šljen, adj. = lahkomiseln, leichtsinnig, Cv.; (govori se sploh tako).
-
lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.
-
lahkoperǫ́tən, -tna, adj. = lahkokril, Cig.
-
lahkovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Mur., Cig., Jan.
-
lahkovę̑rnež, m. der Leichtgläubige, SlN.
-
lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
-
lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
-
lahnák, m., Polj., Cirk.- Baud., pogl. lehnjak.
-
láhnost, f., Mur., Cig., pogl. lehnost.
-
lahnóta, f., Mur., pogl. lehnota.
-
lahnótən, -tna, adj., Mur., pogl. lehnoten.
-
lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
-
lahǫ́vən, -vna, adj., pogl. lehoven.
-
lȃjanje, n. das Bellen.
-
lajdən, -dna, m. der Abort, Cirk.- Baud.
-
lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
-
lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.
-
1. lȃjnar, -rja, m. der Leierer, der Leiersmann, Cig., Jan., Npes.
-
2. lȃjnar, -rja, m. der Dreckvogel (stercorarius), Cig.
-
lȃjnarica, f. die Leirerin, Cig.
-
lájnast, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.
-
lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
-
lȃjnavəc, -vca, m. der Leierer, Mur., Cig.
-
lȃjnəc, -nca, m. = lȃjnež, ogr.- C.
-
lȃjnež, m. der Wasserschierling (cicuta virosa), Cig., Jan.
-
lȃjnje, n. coll. Excremente, BlKr.- Mik.
-
lájnọ, n. der Koth, die Excremente, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Rib.- Mik., Ščav.- C.; golobje, kravje l., Dalm.
-
lȃjnovje, n. = lajnje, ogr.- C.
-
lājtnant, m. poročnik, der Lieutenant.
-
lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Volarji nad Tolminom- Erj. (Torb.).
-
lákətən, -tna, adj. Ellbogen-, Jan.; — Ellen-: lakətna mera, das Ellenmaß, Cig.
-
lakətnár, -rja, m. kdor z laktom meri, ogr.- Valj. (Rad).
-
láknast, adj. = vlaknast, Cig., Zv.
-
lákniti, lȃknem, vb. pf. hungrig werden, Mik.
-
láknọ, n. = vlakno, Mur., Cig., Jan., C.
-
lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
-
lakomnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig.
-
lákomnež, m. der Habsüchtige.
-
lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
-
lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
-
lákomnost, f. die Gier, die Habgier.
-
lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
-
lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
-
lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
-
lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
-
lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
-
lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
-
lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
-
lákotnost, f. die Gier, die Habgier.
-
lákovən, -vna, adj., Jarn., Vrtov.; pogl. lakomen.
-
lákovnica, f., Mik., Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
-
lȃmanje, n. das Brechen; l. kruha, ogr.- Valj. (Rad).
-
lamentácija, f. die Klage, das Klagelied, die Lamentation.
-
lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
-
lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
-
lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
-
lȃnčar, -rja, m. der Kettenschmied, Jan.
-
lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
-
lȃnčən, -čna, adj. Ketten-: lančna številka, die Kettenrechnung, Jan.
-
lȃnčič, m. dem. lanec = lanček, Cig.
-
lȃnčnica, f. die Kettenkugel, Cig.; — črta l., die Kettenlinie, Cig.
-
lȃndra, f. die Schmerhaut des Rindes, kajk.- Valj. (Rad).
-
lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
-
lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
-
lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
-
lanenják, m. eine Leingattung, C.
-
lanenji, adj. = lanski, C.
-
láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
-
lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
-
lánika, adv. = lani, C.
-
1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
-
2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
-
laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani