Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.201-17.300)
-
kūrzən, -zna, adj. Cours-: kurzni list, der Courszettel, Cig.; kurzni razloček, die Coursdifferenz, Levst. (Pril.).
-
kustǫ̑vnica, f. gemeiner Bocksdorn (lycium barbarum), Tuš. (R.); — ( češ.?).
-
kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
-
kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
-
kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
-
kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.).
-
kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
-
kútinarica, f. die Quittenbirn, Jan.
-
kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
kutinjáča, f. der Quittenapfel, kajk.- Valj. (Rad).
-
kútinov, adj. Quitten-: k. sok, Jan.
-
kútinovəc, -vca, m. der Quittensaft, Jan.
-
kȗtman, m. = kukman, C.
-
kȗtmanka, f. = kukmak, C.
-
kȗtna, f. = kutina, Cig.
-
kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
-
kȗžnat, adj. seuchenschwanger, Cig.
-
kȗžnica, f. 1) die Pestkranke, Cig.; — 2) die Einbeere (paris quadrifolia), Poh.- Erj. (Torb.).
-
kȗžnik, m. 1) der Pestkranke, Jarn., Mur., Cig.; — 2) das Zungenkraut (ruscus hypoglossum), Cig.; — beli k., die weiße Eberwurz (carlina caulescens), Hip.- C.
-
kužnína, f. der Pest- oder Seuchenstoff, das Miasma, Cig., Jan., C., DZ., Nov., Strp.
-
kužnóba, f. = kužnina, Cig.
-
kúžnost, f. die Pesthaftigkeit.
-
kváčən, -čna, adj. kvȃčni stol = obročni, rezni stol, die Schnitzbank, Hal.- C.
-
kvȃčkanje, n. das Häkeln, Cig.; igla za kvačkanje, die Häkelnadel, Jan., DZ.
-
kvȃčnica, f. die Schnitzbank = kvačni stol, ogr.- C.
-
kvȃčnik, m. = kvačnica, C.
-
kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
-
kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
-
kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
-
kvȃkanje, n. das Quaken, Z.
-
kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
-
kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
-
kvantáč, m. der Possenreißer, der leeres Zeug schwätzt, der Zotenreißer.
-
kvantáti, -ȃm, vb. impf. Possen reißen, albern oder unanständig reden.
-
kvantúza, f. grda kvanta, Gor.
-
kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
-
kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
-
kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
-
kvárən, -rna, adj. 1) schädlich, nachtheilig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) schadhaft, Cig. (T.); beschädigt, benachtheiligt, Cig., SlN.; v blagu k., ogr.- Let.
-
kvárjenje, n. das Verderben, das Beschädigen.
-
kvarníca, f. die Beschädigerin, die Verderberin, Cig.
-
kvarník, m. der Beschädiger, der Verderber, Cig., C.
-
kvárnost, f. die Schädlichkeit, die Nachtheiligkeit, Cig., Jan.
-
kvarohlę́pnost, f. die Schadenfreude, kajk.- Valj. (Rad).
-
kvartȃnje, n. das Kartenspielen.
-
kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
-
kvartarína, f. = kvartaščina, Jan. (H.).
-
kvartáščina, f. das Kartengeld, Cig.
-
kvȃrtən, -tna, adj. Karten-; kvartni papir, Cig.
-
kvartnína, f. das Kartengeld, Cig.
-
kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
-
kvaseníca, f. eine Art Kuchen, Pjk. (Črt. 60.).
-
kvası̑łnica, f. die Gährkammer, Cig.
-
kvasína, f. das Ferment, Z., Vrt.
-
kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
-
kvȃsničar, -rja, m. der Hefenhändler, Jan. (H.).
-
kvȃsničnica, f. = repnica, das Wasser von gesäuerten Rüben, C.
-
kvȃsničnik, m. = sod za kvašeno repo, C.
-
kvasnína, f. 1) gesäuertes Kraut, gesäuerte Rüben, C.; — 2) pijana k., berauschendes, gesäuertes Getränk, Ravn.
-
kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
-
1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
-
2. kvášenje, n. das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
-
kvatȇrna, f. die Quaterne, Cig. (T.).
-
kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
-
kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
-
kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
-
kvę̑drnik, m. = kvedrovec, Cig.
-
kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
-
kvı̑nč, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 60 Maß, = 84 Lit.), Cig., C., Prim.
-
kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
-
kvīnta, f. die Quinte in der Tonkunst, Cig., Jan.
-
kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
-
kvı̑ntəljc, -təljca, m. = kvintič.
-
kvintȇrna, f. die Quinterne, Cig. (T.).
-
kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
-
kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
-
kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
-
kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
kvǫ̑kanje, n. das Glucken.
-
laberdān, m. der Laberdan, der eingesalzene und gedörrte Stockfisch, Erj. (Ž.); — prim. rus. labardanъ.
-
labijālən, -lna, adj. labial, nk.
-
labirīnt, m. blodnjak, der Irrgang, das Labyrinth.
-
labirīntski, adj. labyrinthisch, Jan. (H.).
-
labǫ̑dnica, f. = labodja pesen, der Schwanengesang, Cv.
-
labodnják, m. der Schwanengarten, Cig.
-
lábornat, adj. = laborast, Z.
-
labǫ́tniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. eine Maulschelle geben, C.
-
láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
-
láčna, f. die Weiche, C.; nav. pl. lačne, die Weichen, Krn- Erj. (Torb.); — prim. lačnica, lakotnica.
-
lȃčnež, m. der Hungerleider, C.
-
láčni, f. pl. = lačne, Krn- Erj. (Torb.).
-
lȃčnica, f. die Weiche, Mariborska ok.- C.
-
lȃčnik, m. = lačno črevo, der Leerdarm, Cig.
-
láčnost, f. die Hungrigkeit.
-
lačȗnəc, -nca, m. die Siegwurz (gladiolus communis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
-
ládanje, n. 1) der Besitz, das Landgut, C., kajk.; — 2) na ladanje iti, aufs Land gehen, BlKr., kajk.; — nam. vladanje.
-
ládanjiče, n. dem. 1) ladanje, kajk.- Valj. (Rad).
-
ládanjstvọ, n. das Land ( opp. Stadt), ogr.- M.
-
ládijən, -jna, adj. Schiffs-, DZ., (-djin, Cig., Jan.).
-
ládijnik, m. der Rheder, DZ.; — stsl.
16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani