Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (17.001-17.100)
-
krvánja, f. neka krvavordeča olika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
krvarína, f. das Blutgeld, Jan.; — hs.
-
krvavẹ̑nje, n. das Bluten, die Blutung.
-
krvavína, f. der Blutfleck, Jan. (H.).
-
krvȃvnica, f. 1) die Haemorrhoiden, Cig.; — 2) die Blutbirne, C.
-
krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
-
krvavosǫ́dnji, adj. Criminal-, halsgerichtlich, Cig.
-
kŕvən, -vna, adj. 1) Blut-; kȓvna gruda, der Blutkuchen, Cig. (T.); krvno rdečilo, der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — 2) blutreich, Jan., M., Dol.
-
krvı̑n, m. = vinika, C.; — prim. korbin.
-
krvína, f. der Blutkuchen, Cig.
-
krvnàt, -áta, adj. blutreich, vollblütig, Mur., Cig., Jan.
-
krvnátost, f. der Blutreichthum, die Vollblütigkeit, Mur.
-
krvníca, f. 1) krvna žila, Cig., Jan.; — 2) der Flockenstäubling, der Bovist (lycoperdon bovista), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).
-
krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
-
krvnína, f. das Henkergeld, Jan.
-
krvnı̑ški, adj. Henkers-, Jan., C.
-
krvnják, m. das Blutgefäß, Mur., Cig.
-
krvočístən, -stna, adj. blutreinigend ( prav. nam. -čistilen, Cig., Jan.).
-
krvočistíłən, -łna, adj., Cig., Jan., pogl. krvočisten.
-
krvočı̑stnik, m. das Grundheil (hypericum androsaemum), Z., Medv. (Rok.).
-
krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
-
krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
-
krvolǫ́čən, -čna, adj. blutdürstig, grausam, Cig., Jan., nk.
-
krvolǫ̑čnica, f. die Blutdürstige, die grausame Tyrannin, Cig., Jan.
-
krvolǫ̑čnik, m. der Blutdürstige, der grausame Tyrann, Cig., Jan.
-
krvolǫ́čnost, f. die Blutgier, Cig., Jan., C.
-
krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
-
krvomẹ̑šnja, f. die Blutschande, Cig.; — hs.
-
krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.
-
krvomlẹ̑čnik, m. der Hörnermohn, Cig.
-
krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
-
krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
-
krvǫ́səčən, -čna, adj. blutharnend: krvosečna žival, Poh.
-
krvosrámən, -mna, adj. blutschänderisch, Mur., Cig., Jan.
-
krvosrȃmnež, m. = krvosramnik, Cig.
-
krvosrȃmnica, f. die Blutschänderin, Jan.
-
krvosrȃmnik, m. der Blutschänder, Mur., Cig., Jan.
-
krvosrámnost, f. = krvosramstvo, Mur., Cig., Jan., Zv.
-
krvosŕdən, -dna, adj. blutdürstig, Mur.
-
krvošnica, f. das Sperberkraut (geracium), Medv. (Rok.); (menda nam. krvosečnica).
-
krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
-
krvotǫ̑čnica, f. goldene Ader, C.
-
krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
-
krvožę́jən, -jna, adj. blutdürstig, Mur., Cig., Jan., nk.
-
krvožéljən, -ljna, adj. blutgierig, Mur., Cig., Jan.
-
krvožéljnost, f. die Blutgier, Mur., Cig., Jan.
-
kŕzənce, n. dem. krzno, Habd.- Mik.
-
krznár, -rja, m. der Kürschner.
-
krznaríca, f. die Kürschnerin.
-
krznarı̑ja, f. = krznarstvo.
-
krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
-
krznárnica, f. der Kürschnerladen, Cig., Jan.
-
krznárski, adj. Kürschner-; k. šiv, die Kürschnernaht, Cig.
-
krznȃrstvọ, n. das Kürschnerhandwerk.
-
krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
-
krznína, f. die Rauhware, die Kürschnerware, Cig.
-
kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
-
kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
-
krznovína, f. die Kürschnerware, Jan.
-
ksébən, -bna, adj. na levi strani idoč: ksȇbni konj, das Sattelpferd, Jan. (H.).
-
ksēnija, f. eine Art Sinngedicht, die Xenie.
-
kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
-
kucı̑n, m. der Hund, C.
-
kúcniti, kȗcnem, vb. pf. = prekucniti, Mur., C.
-
kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
-
kȗčnat, adj. = kučkast, C.
-
kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
-
kugoslẹ́dən, -dna, adj. = kugopazen, DZ.
-
kugosópən, -pna, adj. pesthauchend, Šol.
-
kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
-
kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
-
kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
-
kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
-
kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
-
kȗharnica, f. = kuhalnica 1), Tolm.
-
kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
-
kúhinjica, f. dem. kuhinja.
-
kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
-
kúhinjstvọ, n. das Küchenwesen, Jan.
-
kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
-
kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
-
kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
-
kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
-
kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Sežana- Erj. (Torb.).
-
kújanje, n. das Schmollen.
-
kujǫ̑n, m. der Schurke, der Cujon.
-
kukȃłnica, f. der Guckkasten, Cig., Jan.
-
kukȃłnik, m. = kukalnica, Jan.
-
1. kúkanje, n. das Geschrei des Kuckucks.
-
2. kúkanje, n. das Gucken.
-
kúkavən, -vna, adj. jämmerlich, Jan.; — wehmüthig, C.; — prim. kukav.
-
kúkavičən, -čna, adj. = kukavičji, Z., Kr.
-
kuklję̑n, adj. = kukljat, ogr.- C.
-
kȗkman, m. = kukmak, Hal.- C.
-
kȗkmanək, -nka, m. = kukmak, Fr.- C.
-
kȗkmanka, f. = kukmak, Dict., Fr.- C.
-
kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
-
kukovı̑čnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).
-
kukovnı̑ščnik, m. = kukovičnik, C.
-
kukurı̑čnjak, m. = koruznjak, ogr.- C.
16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani