Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (16.901-17.000)
-
krósna, n. pl. der Weberstuhl, Št.- Cig., Jan., C., Kres, Vrt.; (krosne, f. pl., Cig., C.).
-
krósna, f. = krošnja, Jan.
-
króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
-
krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
-
krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
-
krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
-
krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
-
krošnjárjenje, n. das Hausieren, DZ., nk.
-
krošnjárski, adj. Hausier-: k. list, der Hausierpass, Levst. (Nauk).
-
krošnjȃrstvọ, n. der Hausierhandel, DZ.
-
króšnjast, adj. breitästig, C.; — breitleibig, corpulent, C.
-
krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
-
krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
-
krótən, -tna, adj. = krotek, M., Z.
-
krotíłən, -łna, adj. bändigend, besänftigend, Z.
-
krotína, f. = krotica, C.
-
krotínast, adj. = krotičav, C.
-
krotíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = krotičiti se (o preji), C.
-
krotkosŕčən, -čna, adj. sanftmüthig, Cig., Jan.
-
krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
-
krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
-
krótnost, f. die Zahmheit, Mur.
-
krotovı̑čnica, f. = tirada, Jan., Cig. (T.).
-
krotovína, f. = krotovica (na preji), Cig.
-
króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).
-
krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
-
krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
-
krǫ̑žən, -žna, adj. Kreis-, kreisförmig, Cig.; krǫ̑žni oblok, der Rundbogen, Cig. (T.); krožni dokaz, der Zirkelbeweis, Cig. (T.).
-
krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
-
krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
-
krǫ̑žnik, m. der Teller, Cig., Jan., M., nk.; — čarodelni k., der Thaumatrop, Cig. (T.).
-
krožnína, f. der Flächeninhalt des Kreises, Cel. (Geom.).
-
krožnosẹ́nčən, -čna, adj. kreisschattig, Cig.
-
krožnosẹ̑nčnik, m. krožnosenčniki, kreisschattige Völker, Cig.
-
krǫ́žnost, f. die Kreisförmigkeit, Cig.
-
krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
-
krpȃłnik, m. der Reutspaten, V.-Cig.
-
krpanína, f. das Geflicke, Cig.
-
kŕpanje, n. das Flicken.
-
krparína, f. der Flickerlohn, Cig.
-
krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
-
krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
-
krpetína, f. stara krpa, M., Z.
-
krpína, f. der Lumpen, Mur., Cig.
-
krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
-
krponǫ̑žəc, -žca, m. der Blattfußkrebs (apus cancriformis), Erj. (Ž.).
-
krpúcanje, n. das Flicken, Cig., M.
-
krpȗcnik, m. der Flicker ( zaničlj.), M., Levst. (Zb. sp.).
-
krsíkovina, f. = krsika, Lašče- Erj. (Torb.).
-
krstan, m. = kristan, das Pfluggestell, Jan.
-
kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
-
krstı̑łnica, f. der Taufbrunnen, C.
-
krstı̑łnik, m. der Taufstein, M.
-
krstiłnják, m. der Taufstein, Nov.
-
krstína, f. = botrina, C.; pl. krstine, das Taufmahl, C.; (krstinje, Jan.).
-
1. krstníca, f. die Todtenkammer, Svet. (Rok.), Spod. Idrija- Erj. (Torb.), Notr.
-
2. krstníca, f. 1) das Taufwasser, Mur.; — 2) der Taufstein, Mur.; kamenita k., Bes.; — 3) der Taufsamstag, Mur.; krstnico obhajati, Z.; binkoštna k., Cig.
-
krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
-
krščȃn, m. = kristjan, Jan., ogr.- M.
-
krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
-
krščȃnka, f. = kristjanka, Valj. (Rad).
-
krščȃnski, adj. christlich; k. nauk, die Christenlehre, der Katechismus; to ni po krščansko, das ist unchristlich.
-
krščȃnstvọ, n. das Christenthum.
-
krščávanje, n. das Taufen, M.
-
krščę́nəc, -nca, m. der Täufling, Cig., Jan., C.
-
krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
-
krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
-
kŕščenje, n. = krščevanje, Mik.
-
krščevȃłnica, f. die Taufkapelle, C., Burg.
-
krščevȃnje, n. das Taufen, die Taufhandlung.
-
kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
-
krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
-
kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
-
krtáčenje, n. das Bürsten.
-
krtína, f. der Maulwurfshaufen.
-
krtı̑njak, m. der Maulwurfshaufen.
-
krtínovəc, -vca, m. = krtinjak, Mur.- Cig.
-
krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
-
krtnína, f. = krtina, Gor.
-
krtoróvina, f. = krtina, C.
-
krtovína, f. 1) = krtina, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) das Maulwurfsfell, Cig.
-
krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
-
krtovínovəc, -vca, m. = krtina, Pjk. (Črt.).
-
kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
-
kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
-
kruhopę́kinja, f. die Brotbäckerin, Dalm.
-
krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
-
krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
-
krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
-
krȗncati, -am, vb. impf. hinken, C., Z., Polj.; — prim. krucati.
-
krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
-
krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
-
krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
-
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
-
krȗšnar, -rja, m. der Brotverkäufer, Levst. (Nauk).
-
krȗšnarica, f. die Brotverkäuferin: ponuja kakor k. hlebec, Lašče- Levst. (Rok.).
-
krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
-
krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
-
krušnjáča, f. das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Mik.
-
krȗšnjak, m. das Brotbehältnis, der Brotschrank, Mur., Cig., Jan.; die Brotkammer, kajk.- Valj. (Rad); — der Brotkorb, Poh.
16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani