Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (16.801-16.900)
-
krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
križezǫ́bnost, f. kreuzweise stehende Zähne, Dict.
-
krı̑žman, m. die Kreuzblume (polygala sp.), Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.).
-
krı̑žnica, f. 1) das Kreuzbein, das heilige Bein, Mur., Cig. (T.); — 2) pl. križnice, das Kreuzgestell, Cig.; — 3) pl. križnice, Kreuzblütler (cruciferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
-
križnják, m. der Kreuzritter, C.
-
kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
-
krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
-
krlı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen, C.; — nam. krulincati, prim. kruliti.
-
krlı̑nkati, -am, vb. impf. = krlincati, C.
-
krlȗnkati, -am, vb. impf. = krlinkati, grunzen, C.
-
krmȃn, m. der Floßführer, Cig.; — pogl. korman.
-
krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
-
krmániti, -ȃnim, vb. impf., Cig., pogl. kormaniti.
-
1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
-
2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
-
krmę̑tina, f. das Borstenvieh, Cig.
-
krmẹžljı̑nək, -nka, m. der Augeneiter, Jarn., Cig., Jan.
-
krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
-
krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
-
krmíne, f. pl., Cig., Levst. (Nauk), pogl. karmina.
-
kŕmljenje, n. die Fütterung, die Mästung, Mur., Cig., Jan.
-
krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
-
krmlję́nščak, m. der Stall für Mastschweine, Mur., Št.- Cig.
-
kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
-
kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
-
kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
-
kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
-
krnáč, m. der Thürriegel, Štrek.
-
kŕnast, adj. verstümmelt: k. zob, rog, C.
-
krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
-
kȓnčič, m. dem. krnec; = nožiček, Koborid- Erj. (Torb.).
-
kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
-
1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
-
2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
-
krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
-
krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
-
krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
-
1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
-
2. kŕniti, kȓnem, vb. pf. lenken, richten, Štrek.; wegschieben, Met.
-
kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
-
kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
-
krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
-
kŕnjast, adj. schartig, M., Z.; — verstümmelt, Mur.
-
krnjati, -am, vb. impf. verstümmeln, Mur.
-
kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
-
kŕnjavəc, -vca, m. der Zerraufte, vzhŠt.- C.
-
kŕnjavka, f. die Zerraufte, vzhŠt.- C.
-
krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
-
krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
-
krnję̑łəc, -łca, m. = krnjel, Cig., C., Nov.
-
krnjúcati, -am, vb. impf. grunzen, C.
-
kročénje, n. die Bändigung, die Bezähmung, Cig.
-
kroglína, f. die Rundung, Mur., Jan.
-
krogomę́rən, -rna, adj. cyklometrisch, Cig. (T.).
-
krogosẹ̑nčnik, m. krogosenčniki, umschattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
-
krǫ́hałnica, f. die Kröte, C., Z., (krohovnica), V.-Cig.
-
krohótniti, -ǫ́tnem, vb. pf. aufkrächzen, Bes.
-
krojȃčnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
-
krójən, -jna, adj. schneidbar, Jan.; krojno blago, Schnittware, DZ.; — trennbar, Jan.
-
krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
-
krojénje, n. 1) das Spalten, das Trennen; — 2) das Zuschneiden; — 3) die Scheidung: k. zlata, Cig.
-
krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
-
krojı̑łnica, f. die Spaltaxt, Cig., Jan.
-
krojı̑łnik, m. = krojilnica, Cig.
-
krojník, m. = krojivec, Cig.
-
krǫ́kanica, f. die Kröte, BlKr.; — prim. krohalnica.
-
krǫ̑kanje, n. das Krächzen, das Gekrächze.
-
krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
-
kromātičən, -čna, adj. barven, chromatisch ( phys., mus.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
-
krompı̑rnica, f. die Kartoffelgrube, Cig.
-
krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
-
krǫ̑nanje, n. die Krönung.
-
krǫ̑nast, adj. kronenartig, Cig., Jan.; kronasti odrastek, der Kronenfortsatz ( zool.), Cig. (T.).
-
kronáš, m. die Krontaube, Jan. (H.).
-
krǫ̑nati, -am, vb. impf. (tudi: pf.) krönen; s trnjem k., mit Dornen krönen.
-
krǫ̑navəc, -vca, m. der die Krönung vornimmt: škof k., Cv.
-
krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
-
krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
krǫ̑nin, adj. der Krone gehörig, Kron-, Cig., Jan.; kronina pravica, das Regale, Jan.
-
króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
-
kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
-
kronolōg, m. der Chronolog.
-
kronolōgičən, -čna, adj. chronologisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
kronologı̑ja, f. die Wissenschaft von der Zeiteintheilung, Zeitrechnung, die Chronologie.
-
kronomētər, -tra, m. časomer, zelo natančna ura, das Chronometer.
-
krononǫ̑səc, -sca, m. der Kronenträger, Jan.
-
kronovína, f. das Kronland, Cig., Jan., C., nk.
-
kronovščina, f. = kronsko posestvo, Jan. (H.).
-
krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
-
krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
-
kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
-
kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
-
kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
-
kropljénje, n. das Besprengen.
-
krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).
-
1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
-
2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
-
kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani