Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (16.701-16.800)

  1. 2. krínja, f. der Einschnitt, die Kerbe, Fr.- C.; — prim. nem. die Krinne, lat. crena, C.
  2. krínjica, f. dem. krinja; das Mehlkübelchen, Notr.- Levst. (Rok.); k. medú, Vrt.
  3. krı̑nka, f. die Maske, Jan., nk.; pod krinko prijateljstva, Cig. (T.); — hs.
  4. krinolīna, f. der Reifrock, die Crinoline.
  5. kristālən, -lna, adj. krystallen, krystallinisch, Krystall-, Cig., Jan., nk.; kristalna leča, die Krystallinse, Cig., Jan.; kristalna prizma, das Krystallprisma, Žnid.; kristalni liki, Krystallgestalten, Cig. (T.).
  6. kristalizovȃnje, n. die Krystallisation, Cig. (T.).
  7. kristālnica, f. leča k., die Krystallinse, Jan. (H.).
  8. kristalnína, f. die Krystallware, Cig.
  9. kristālnost, f. die Krystallform, Cig. (T.).
  10. kristalovȃnje, n. die Krystallisation, Jan. (H.).
  11. kristalovína, f. die Krystallware, DZ.
  12. kristan, m. das Pfluggestell, Jan.
  13. kristijȃn, m. = kristjan, Jan., nk.
  14. kristjȃn, m. der Christ.
  15. kristjȃna, f. 1) die Christin; — 2) = krščenica, die Magd, Mur., Cig.
  16. kristjániti, -ȃnim, vb. impf. christianisieren, Jan., nk.
  17. kristjȃnka, f. die Christin.
  18. kristjȃnski, adj. = krščanski, christlich, Christen-.
  19. kristjȃnstvọ, n. = krščanstvo, das Christenthum, die Christenheit.
  20. krı̑španje, n. das Krispeln; — das Schmücken: unanje lišpanje in k., Cv.
  21. krītičən, -čna, adj. presoden, kritisch, Cig. (T.), nk.; — = nevaren, nk.
  22. krītičnost, f. presodnost, die Kriticität, Cig. (T.).
  23. kritikȗn, m. der Afterkritiker, Levst. (Zb. sp.).
  24. krívčən, -čna, adj. Nordwind-, nördlich, C.
  25. krivčína, f. die Nordseite, C.
  26. krívən, -vna, adj. zum Dachdecken gehörig, C.
  27. krivę̑nča, f. 1) ein Mensch mit krummen Händen oder Füßen, Cig., M.; — 2) der Krüppelbaum, Cig.
  28. krivę̑nčast, adj. verkrümmt, Cig.; krivenčasto drevo, der Krüppelbaum, Cig.; krivenčaste veje, Erj. (Izb. sp.).
  29. krivę́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. 1) verkrümmen, verunstalten, C.; — krümmen: svoje suhe nožice je vil in krivenčil, Andr.; — 2) mit krummen Füßen gehen, M., Z., Levst. (Zb. sp.); mit krummen Händen arbeiten, M., Z.
  30. krivę́nka, f. der Weiderich, Cig.; navadna k., gemeiner Weiderich (lythrum salicaria), Tuš. (R.).
  31. krivíčən, -čna, adj. ungerecht; krivična sodba, krivičen sodnik; krivično dejanje, das Unrecht; krivično blago, widerrechtlich erworbenes Gut, ungerechtes Gut.
  32. krivíčenje, n. das Anschuldigen, ZgD.
  33. krivı̑čnica, f. die Ungerechte, Z.
  34. krivı̑čnik, m. der Ungerechte, der unrecht thut, der Uebelthäter.
  35. krivíčnost, f. die Ungerechtigkeit; die Widerrechtlichkeit.
  36. krivı̑łnica, f. die Reifbeuge (der Böttcher), Cig.
  37. krivı̑łnik, m. = krivilnica, Cig.
  38. krivína, * f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
  39. krivínast, adj. mit Krümmungen, krumm verschlungen: krivinasta kača, C.
  40. krivínavəc, -vca, m. = divja vinska trta (vitis vinifera), Tolm.- Erj. (Torb.).
  41. krivı̑nski, adj. Krümmungs-: k. polumer, der Krümmungshalbmesser, Žnid.
  42. krivljénje, n. 1) das Krümmen; k. ust, das Grimassenschneiden, Cig.; — 2) das Beschuldigen.
  43. krivlję́nka, f. sablja k., der Krummsäbel, Zora.
  44. krivníca, f. das Querholz, Cig.
  45. krı̑vnja, f. das Verschulden, die Schuld, Cig., Jan., ogr.- Mik., Valj. (Rad), SlN.
  46. krivočŕtən, -tna, adj. krummlinig, Cig. (T.), nk.
  47. krivoglę́dən, -dna, adj. = krivogled, Jan.
  48. krivoklę̑tnik, m. der Meineidige, Cig. (T.); — hs.
  49. krivokljùn, -kljúna, adj. krummschnäblig, Cig., Jan.
  50. krivokljùn, -kljúna, m. der Kreuz- oder Krummschnabel (loxia curvirostra), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  51. krivokljúnast, adj. = krivokljun, Cig.
  52. krivokljȗnəc, -nca, m. = krivokljun, Cig., Jan.
  53. krivoluščínast, adj. krummschalig, C.
  54. krivonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, säbelbeinig, Cig., Jan.
  55. krivonòs, -nǫ́sa, adj. krummnasig, schiefnasig, Cig.
  56. krivonǫ̑səc, -sca, m. der Krummnasige, Cig.
  57. krivonǫ́sən, -sna, adj. = krivonos, Cig.
  58. krivonǫ̑žəc, -žca, m. der Krummbeinige, Cig., Jan.
  59. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta- Slovan I. 311.
  60. krivopísən, -sna, adj. unorthographisch, Jan.
  61. krivoprı̑čnica, f. die ein falsches Zeugnis ablegt, M.
  62. krivoprı̑čnik, m. der ein falsches Zeugnis ablegt, falscher Zeuge, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Navr. (Let.).
  63. krivoprisę́žən, -žna, adj. meineidig, Mur., Cig., Jan.
  64. krivoprisę̑žnica, f. die Meineidige, Cig., Jan.
  65. krivoprisę̑žnik, m. der Meineidige, Cig., Jan., M.
  66. krivoprisę́žnost, f. die Meineidigkeit, Cig.
  67. krivorǫ́tən, -tna, adj. meineidig, Cig., Jan.
  68. krivorǫ̑tnica, f. die Meineidige, Cig., Jan.
  69. krivorǫ̑tnik, m. der Meineidige, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  70. krivorǫ́tnost, f. die Meineidigkeit, Cig.
  71. krivorǫ́žən, -žna, adj. = krivorog, Cig.
  72. krivótən, -tna, adj. krummwendig, Jan.
  73. krivotína, f. die Krümmung, Jan.
  74. krivoúčən, -čna, adj. irrlehrig, Cig.
  75. krivoústən, -stna, adj. schiefmäulig, mit einem schiefen Munde, Cig., Jan., M.
  76. krivoȗstnež, m. = krivoustnik, Cig.
  77. krivoȗstnica, f. das Schiefmaul, M.
  78. krivoȗstnik, m. das Schiefmaul, Mik., Valj. (Rad).
  79. krivovę́rən, -rna, adj. irrgläubig.
  80. krivovę̑rnica, f. die Irrgläubige, Cig., Jan.
  81. krivovę̑rnik, m. = krivoverec, Mur., Cig., Jan.
  82. krivovę́rnost, f. die Irrgläubigkeit.
  83. krivovrátən, -tna, adj. = krivovrat, C.; — scheinheilig, kopfhängerisch, Z.
  84. krížałnik, m. der Weihbrunn in der Kirche, Cig.
  85. krížanəc, -nca, m. 1) der Gekreuzigte, Cig., C.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cig., Jan.
  86. krížanək, -nka, m. = križanik 2), C.
  87. križanı̑ja, f. die Commende (der Kreuzritter), Cig.
  88. krížanik, m. 1) das Crucifix, C., Z.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cv.; — der Kreuzritter, der Kreuzherr, V.-Cig.
  89. krížanje, n. 1) das Kreuzigen, die Kreuzigung; — 2) das Machen des Kreuzzeichens; — 3) die Kreuzung ( zool.), Cig. (T.); — die Durchkreuzung, Cig.; — die Interferenz (des Lichtes, der Wellen), Cig. (T.).
  90. krížanka, f. die gemeine Kreuzblume (polygala vulgaris), Josch.
  91. krížanski, adj. die Kreuzfahrer betreffend: križanske vojske, die Kreuzzüge, Mur., Cig., Jan.
  92. križátina, f. neka vinska trta, Dol.- Erj. (Torb.).
  93. krı̑žemnik, m. das Taufhemdchen, das die Pathen dem Täufling schenken, Mur., Cig., Levst. (Rok.); ("krizamnik", Gor.- Valv. VI. 282.); — prim. bav. chrisam-hemed, Levst. (Rok.).
  94. križemnòg, -nǫ́ga, adj. mit gekreuzten Beinen: križemnoga stoja, Telov.
  95. krížən, -žna, adj. 1) Kreuz-, kreuzförmig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); križni rez, der Kreuzschnitt, Cig.; križno obločje, das Kreuzgewölbe, Cig.; križna cerkev, die Kreuzkirche, Cig.; — po križnih cestah, auf sich kreuzenden Straßen, Ravn.; — 2) Kreuz- (in kirchlicher Beziehung); križna nedelja, der Bittsonntag, Cig.; križni pot = križev pot, der Kreuzweg, Mur., Cig.; — 3) das Rückenkreuz betreffend: križna kost, das Kreuzbein, Cig., Jan., Cig. (T.); križna čutnica, der Kreuznerv, Cig.
  96. križenǫ̑səc, -sca, m. der Kreuzträger, Cig., Jan.
  97. križevátən, -tna, adj. = križevat: križevatno kolo, Notr.- Levst. (Rok.).
  98. križevátina, f. = zelenika, der Grünhainer: mala, velika k., Radgona- Trumm., Erj. (Torb.).
  99. križevȃtnik, m. = križevatina, C.
  100. kríževnast, adj. kreuzförmig, Jan.

   16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA