Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (16.301-16.400)

  1. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
  2. koščę̑nast, adj. beinähnlich, Cig., Jan.
  3. koščę́nəc, m. der Knochenmann, Jan. (H.).
  4. koščenẹ́ti, -ím, vb. impf. verknöchern, Cig.
  5. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
  6. koščenína, f. die Beinware, Cig., Jan., DZ.
  7. koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
  8. koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
  9. koščíčevina, f. der Hartriegel, Z.
  10. koščı̑čnat, adj. = koščičast 2), Jan. (H.).
  11. koščı̑čnica, f. koščičnice, Steinfrüchtler (drupaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  12. koščína, f. die Gicht, Cig., Jan., UčT.
  13. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
  14. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
  15. košenīlja, f. = košeniljka, Cig.
  16. košenīljast, adj. cochenillenfarbig, Cig.
  17. košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
  18. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
  19. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  20. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
  21. košénje, n. das Mähen.
  22. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
  23. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
  24. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  25. košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  26. kóšnja, f. die Mahd; ob košnji, zur Zeit der Mahd; košnjo kupiti, prodati.
  27. košnják, m. der Matrose, der seinen Platz auf dem Mars hat, der Marsgast, Cig. (T.), DZ.
  28. kǫ̑štinge, f. pl. Unkosten, Mik.; — iz nem.; pogl. troški.
  29. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
  30. koštrȗnəc, -nca, m. dem. koštrun.
  31. koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
  32. koštrȗnovina, f. das Hammelfell, Cig., Jan.; — das Hammelfleisch, Cig.
  33. košȗtnik, m. 1) der Hirsch in der Brunstzeit, Mur., Cig.; — 2) der Bergenzian (gentiana lutea), Cig., Tuš., na Čavnu, pod Kaninom- Erj. (Torb.).
  34. košutnják, m. der Hirschpark, der Hirschzwinger, Cig., C., Vrt.
  35. kotȃčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  36. kotȃčnik, m. kotačniki, Räderthiere (rotatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  37. kotánəc, -nca, m. 1) die Spirale: kača se zvije v kotanec, Dol.; — 2) iz slame spleten kolut, ob katerem se noge smicajo, Dol.
  38. kotangēnta, f. die Cotangente ( math.), Cig. (T.).
  39. kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.- LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.
  40. kotánjast, adj. grubenartig, kesselförmig, Jan.; — voll Grübchen, Z.
  41. kotȃnje, n. das Wälzen, das Rollen, Mur., Cig.
  42. kotánjica, f. dem. kotanja, das Grübchen, Jan.; das Wangengrübchen, Cig.; kotanjice na obrazu, C.; srčna k., die Herzgrube, C.
  43. kǫ́təčnik, m. = kočnik, kotnik, Škrinj.
  44. kǫ́tən, -tna, adj. Winkel-: kotna daljina, die Winkeldistanz, Cig. (T.); kotni zob, der Backenzahn, Cig. (T.); razdrobi kotne zobe mladim oroslanom, ogr.- Valj. (Rad).
  45. kotešnik, m., Guts., Jarn., Mur.; pogl. kotečnik, kočnik.
  46. kotiljōn, m. neki ples, der Cotillon, Cig.
  47. kotínati, -am, vb. impf. Verstecken spielen, Jan. (H.).
  48. kotlánja, f. = kotlina, eine Vertiefung im Erdboden, Cig.; das Kesselthal, Let.; die Bergschlucht, C.
  49. kotlánjiti se, -ȃnjim se, vb. impf. sich kesseln, V.-Cig.
  50. kotlę̑n, ** adj. Kessel-: kotlene saje, der Kesselruß, Cig.
  51. kotlenína, f. das Kupfergeschirr, die Kupferware, Mur., C.
  52. kotlę́nka, f. der Kesselofen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  53. kotlína, f. eine kesselförmige Vertiefung im Erdboden, das Kesselthal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; das Becken ( geogr.), Cig. (T.); jezerska k., das Seebecken, Cig. (T.).
  54. kotlínast, adj. kesselartig, nk.
  55. kotlínica, f. dem. kotlina, Rut. (Zg. Tolm.).
  56. kotlovína, f. das Kesselerz, das Kupfer, Habd., Mur., Cig., Jan., Štrek., nk.
  57. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  58. kotlovínast, adj. kupferartig: kotlovinasta barva, Zora.
  59. kotlovı̑nski, adj. Kupfer-, kupfern, Guts., Cig., Jan., nk.
  60. kotlovníca, f. die Kesselstube, DZ.
  61. kǫ̑tnica, f. 1) der Grimmdarm (colon), V.-Cig., vzhŠt., C.; — 2) das Winkelmaß, C.
  62. kǫ̑tnik, m. 1) kdor se po kotih potika, Bes.; — 2) der Stockzahn, der Backenzahn, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; — 3) das Winkelmaß, Cig.; kotnik ali oglomer, Cv.
  63. kótniti, kǫ̑tnem, vb. pf. in rollende Bewegung bringen, C.
  64. kotnják, m. = kotnik, kočnik, der Stockzahn, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt.
  65. kotomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.).
  66. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  67. kotran, m. = katran, C.
  68. kotrížən, -žna, adj. gliederig, Mur., Trst. (Let.).
  69. kotrı̑žnik, m. langbeiniger, magerer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  70. kotrljàn, -ána, m. die Mannstreu (eryngium), Z.
  71. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  72. kováčenje, n. die Ausübung des Schmiedgewerbes: podkovno k., DZ.
  73. kováčina, f. die Eisenabfälle beim Schmieden, Mur.
  74. kováčinja, f. = kovačica 1), Rož.- Kres.
  75. kováčnica, f. 1) die Schmiede; — 2) neko jabolko, Mur., Maribor- Erj. (Torb.).
  76. kováčnik, * m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).
  77. kováčnjak, ** m. kovačnjaki (caprifoliaceae), Tuš. (B.).
  78. kováłen, -łna, adj. 1) zum Schmieden, Beschlagen gehörig: kovȃłno orodje, das Beschlagzeug, Cig.; — 2) schmiedbar, Cig., Jan.
  79. kovȃłnica, f. = kovačnica, C.
  80. kovȃłnik, m. der Amboss, Meg., Alas.
  81. kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.- Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge ( z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (M.).
  82. kovárən, -rna, adj. schlau, listig, hämisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  83. kovȃrnica, f. die Intriguantin, Jan. (H.).
  84. kovȃrnik, m. der Ränkeschmied, Cig., Jan., ZgD.; — stsl.
  85. kovárnost, f. die Arglist, Cig.
  86. kǫ́vən, -vna, adj. 1) schmiedbar, hämmerbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kovno železo, Schmiedeisen, Cig. (T.); — 2) Präge-, Cig.; kovni trošek, die Prägungskosten, Cig. (T.); kovni stroj, die Prägemaschine, Let.
  87. kovína, f. 1) das Metall; plemenite kovine, Edelmetalle, Erj. (Min.); — 2) Geschmiedetes, Geprägtes, C.; — (kǫ̑jna, nam. kovina, das Material, ogr.- Valj. [Rad]).
  88. kovínast, adj. metallartig, metallicht, Cig.
  89. kovı̑nski, adj. Metall-, metallen, metallisch; kovinsko lice, metallisches Aussehen, Erj. (Min.).
  90. kovı̑nstvọ, n. die Metallurgie, Navr. (Kop. sp.).
  91. kǫ̑vnica, f. die Münzprägestätte, das Münzgebäude, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
  92. kǫ̑vničən, -čna, adj. Münz-: kovnični urad, das Münzamt, Cig.
  93. kǫ̑vnik, m. der Münzer, C.
  94. kǫ́vnost, f. die Schmiedarbeit: zlata čudovita k., Zv.
  95. kovnoželẹ́zən, -zna, adj. schmiedeisern, DZ.
  96. kovopísən, -sna, adj. metallographisch, Jan. (H.).
  97. kovoslǫ́vən, -vna, adj. metallurgisch, Jan. (H.).
  98. kovoznȃnəc, -nca, m. der Metallurg, Jan.
  99. kovoznȃnski, adj. metallurgisch, Jan.
  100. kovoznȃnstvọ, n. die Metallurgie, Jan.

   15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA