Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (16.201-16.300)
-
korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
-
korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
-
koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
-
korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
-
korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
-
koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
-
kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
-
kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
-
kọ̑sanje, n. das Wetteifern, V.-Cig.
-
kosárna, f. die Kaserne.
-
kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
-
kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
-
kósən, -sna, adj. Sensen-.
-
1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
-
2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
-
kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
-
kosı̑njak, m. ein großes Stück, Fr.- C.
-
kōsinus, m. der Cosinus ( math.), Cig. (T.).
-
kosı̑rnik, m. = kosir 1), V.-Cig.
-
kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
-
kosíterən, -rna, adj. = kositrn, Cig. (T.).
-
kosı̑ternast, adj. = kositrn, Polj.
-
kositrárnica, f. die Zinngießerwerkstätte, die Zinngießerei, Cig., Jan.
-
kositrę̑n, adj. aus Zinn, zinnen, Mur., Cig., Jan.; kositrena posoda, Guts.
-
kositreníca, f. das Zinnerz, Cig.
-
kositrenína, f. die Zinnware, Cig., Jan.
-
kosítrenje, n. das Verzinnen, Cig.
-
kosítrn, adj. Zinn-, zinnen, Cig., Jan.; kosı̑trna posoda, jvzhŠt.
-
kosı̑trnat, adj. zinnhältig, Cig., Jan.
-
kosı̑trnica, f. = kosítrovec, Cig.
-
kosı̑trnik, m. 1) der Zinnstein, Cig.; — 2) die Zinngrube, das Zinnbergwerk, Jan. (H.).
-
kositrnína, f. die Zinnware, Cig.
-
kosmačı̑n, m. bärtiger Mensch, Štrek.
-
kosmáčina, f. das Rauhwerk, die Rauhware, Jarn.
-
kosmatı̑n, m. der Behaarte, der Rauhhaarige ( n. pr. o medvedu), C.
-
kosmatína, f. 1) das Rauhe, die Haare ( z. B. am menschlichen Körper außer dem Kopfe), Cig., M.; — 2) der Flanell, C.; — 3) die Zotte, Cig.
-
kosmatínast, adj. rauh, behaart, zotticht, Cig.
-
kosmatı̑nəc, -nca, m. 1) der Rauhhaarige (o volku), LjZv.; — 2) navadni k., der gemeine Bärenspinner (euprepia caja), Erj. (Ž.); — 3) die Wiesen-Küchenschelle (anemone pratensis), Jan., Tuš. (R.); — neko jabolko, Dol.
-
kosmatínica, f. dem. kosmatína, kleine Zotte, Cig.
-
kosmatı̑nje, n. die rauhe Behaarung, das Rauhe, Mur., C.
-
kosmatı̑nka, f. 1) der Rauhweizen, Cig.; — 2) die Stachelbeere, C.; — 3) die Straube, Jan.
-
kosmatolístən, -stna, adj. = kosmatolist, Jan. (H.).
-
kosmatonòg, -nǫ́ga, adj. rauhbeinig, federfüßig, Cig.
-
kosmatonǫ̑žəc, -žca, m. der Rauhfuß, Cig.
-
kosmína, f. 1) die Rauhseite ( z. B. des Pelzes), Cig., Jan.; — 2) die Wollflocke, Polj.; kadar sneg gre, v nebesih strižejo ovce, pa padajo na zemljo kosmine, Dol.- LjZv.
-
kosmı̑nək, -nka, m. die Wollflocke, C.
-
kosmı̑nje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.- Valj. (Rad).
-
kosobrìn, -ína, m. zmerjalen priimek nerodnežu, KrGora.
-
kosodrẹ́vina, f. das Knieholz, Cig. (T.).
-
kosokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
-
kosǫ́vən, -vna, adj. kosovno blago, Stückgut, Cel. (Ar.).
-
kosovína, f. das Stückwerk, Jan.
-
kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [ Kor.]- Josch).
-
kostȃnjar, -rja, m. der Kastanienverkäufer, Cig., Navr. (Let.).
-
kostȃnjarica, f. die Kastanienverkäuferin, Cig.
-
kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.
-
kostȃnje, n. coll. Kastanien; k. pobirati.
-
kostȃnjəc, -jca, m. dem. kostanj; kleiner Kastanienbaum, BlKr.
-
kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.
-
kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
-
kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
-
kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
-
kostánjevica, f. die Wassernuss (trapa natans), C.
-
kostánjevina, f. das Kastanienholz.
-
kostánjevje, n. der Kastanienwald.
-
kostánjevka, f. 1) eine Ruthe, ein Stab aus Kastanienholz, Z.; — 2) eine Art große Fisole, vzhŠt.- C.
-
kostanjíčevina, f. = kostanjičevje, Kr.
-
kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
-
kostanjı̑čje, n. = kostanjičevje, Valj. (Rad), Polj.
-
kostȃnjik, m. der Kastanienwald, BlKr.
-
kostanjína, f. das Kastanienholz, jvzhŠt.
-
kostę̑n, adj. beinern, knöchern, Cig., Jan.
-
kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
-
kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
-
kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
-
kostenı̑čar, -rja, m. der Ligusterschwärmer (sphinx ligustri), Erj. (Ž.).
-
kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
-
kosteníčica, f. = kostenika (Rainweide), Josch.
-
kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Bolc- Erj. (Torb.).
-
kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
-
kostenína, f. die Knochenware, Jan.
-
kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
-
kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
-
kostę̑nka, f. die Knochenfrau, Bes.
-
kostı̑rnica, f. = kostura, Jan. (H.).
-
kọ̑stkanje, n. das Würfelspiel, Cig.
-
kostnàt, -áta, adj. knochig, dickknochig, Cig., Jan.
-
kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
-
kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
-
kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
-
kostnokíseł, adj. knochensauer, Cig.
-
košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
-
košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
-
košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
-
košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
-
košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
-
košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
-
košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.
-
koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani