Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (1.601-1.700)


  1. nȃnga, f. der Rest einer Flüssigkeit in einem Gefäße, die Neige, Mur., Vrtov. (Vin.); — der letzte, schlechte Brantwein, der Nachbrantwein, Cig.; — iz nem. "Neige".
  2. naníčati se, -ím se, vb. pf. der gebeugten Stellung satt werden, vzhŠt.- C.
  3. nanikávati se, -am se, vb. impf. kleine Verbeugungen machen, mit dem Kopfe nicken, vzhŠt.- C.
  4. naníkniti se, -nı̑knem se, vb. pf. sich ein wenig beugen, vzhŠt.- C.
  5. nanizȃj, m. venec nanizanih stvari ( n. pr. orehov), C.
  6. nanízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. anreihen, aufreihen, Habd.- Mik., Cig., Jan., M., Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt., nk.; na nitke nanizana orehova jedrca, Vrtov. (Km. k.); — ( stil.) aneinander reihen (Epitheta, Sätze), Cig. (T.); nanizane pomisli, Reihenvorstellungen, Cig. (T.).
  7. nanizávati se, -am se, vb. impf. = priklanjati se, ogr.- C.; — prim. naniziti.
  8. nanízgati, -nı̑zgam, vb. pf. = nanizati, Mur., Mik.
  9. naníziti, -im, vb. pf. beugen: n. kolena, ogr.- C.
  10. nanízniti se, -nı̑znem se, vb. pf. = prikloniti se, Npes.-Vraz.
  11. nanizováti, -ȗjem, vb. impf. ad nanizati; anreihen, Cig., nk.; — aneinanderreihen, Cig. (T.).
  12. nȃnj, = na-nj, na njega.
  13. nanjč, adv. nicht einmal, vzhŠt.- C.; — pogl. namič.
  14. nȃnjčək, -čka, m. die Heftel, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (= nȃnček, Tolm.).
  15. nȃnjčica, f. = nanjček, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (nȃnčica, Tolm.).
  16. nanorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. = norčevanja se naveličati, Cig.
  17. nanòs, -nósa, m. kar nanese voda, das Angeschwemmte, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: nános, Valj. (Rad).
  18. nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
  19. nanóšica, f. = dež, ki ga veter nanaša od strani: n. zidu zelo škoduje, Gor.
  20. nanúditi, -nȗdim, vb. pf. = ponuditi, darbieten, n. se, sich darbieten, ogr.- C.
  21. nanújati, -am, vb. impf. ad nanuditi; antragen, darbieten, n. se, sich darbieten: prilika se nanuja, ogr.- C.
  22. naoblačíti, -ím, vb. pf. bewölken, n. se, sich bewölken, Cig.
  23. naobráziti, -rȃzim, vb. pf. = izobraziti, bilden, nk.
  24. naobrȃženost, f. = izobraženost, nk.
  25. naočȃrka, f. indijska n., die indische Brillenschlange (naja tripudians), Erj. (Ž.).
  26. naọ́čən, * -čna, adj. = navzočen, C., Z.
  27. naọ̑čnice, f. pl. = naočniki 2), die Brille, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  28. naọ̑čniki, m. pl. 1) die Augenblenden der Pferde, Cig.; — 2) die Brille, die Augengläser, SlN.- C., nk.
  29. naọ̑pačən, -čna, adj. verkehrt, Mur., C.
  30. naọ̑pačnost, f. die Verkehrtheit, ogr.- Mik.
  31. naọ̑pak, adv. auf die verkehrte Seite gewendet, umgekehrt, Žnid.; naopak obrniti sukno, jvzhŠt.; — verkehrt, auf unrechte Art, Meg., Habd.- Mik., Mur., Jan.
  32. naopíčən, -čna, adj. = navpičen: navpična črta, Levst. (Zb. sp.).
  33. naopı̑k, adv. = navpik: črta ide naopik k tlom, Levst. (Podk.).
  34. naoráti, * -ǫ́rjem, vb. pf. 1) ein wenig anpflügen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pflügen.
  35. naǫ̑rglati se, -am se, vb. pf. sich satt orgeln.
  36. naostríti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig schärfen: n. glas in omehčati, LjZv.; — 2) eine gewisse Menge schärfen, Mur., Cig.; — n. veliko kolja, viele Weingartenpfähle spitzen, jvzhŠt.
  37. nápa, f. der Herdmantel (zugleich Hafengestell), C., M., Notr., Prim.; furl.
  38. nȃpačən, -čna, adj. verkehrt, unrichtig; to ni napačno, das ist nicht übel! nič napačen mož! kein übler Mann, Zv.; — tudi: napȃčen.
  39. nȃpačnost, f. die Verkehrtheit, die Unrichtigkeit; — tudi: napȃčnost.
  40. napàd, -páda, m. der Anfall, der Angriff, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Ausfall, Telov.
  41. napádanje, n. das Anfallen, das Befallen.
  42. napádati, -pȃdam, vb. impf. ad napasti; anfallen, angreifen; sovražnike n.; — hudi duh me napada, C.; — bolezen me napada.
  43. napádav, adj. n. na prednji nogi, buglahm, schulterlahm ( v. Pferden), Cig.
  44. napȃdək, -dka, m. der Anfall, der Angriff, Jan.
  45. napádən, -dna, adj. angreifend, aggressiv, offensiv, Cig., Jan.; Angriffs-: napȃdnọ orožje, napadna vojska, napadni boj, Cig.; Ausfalls-: napadni nastop, Telov.
  46. napadljìv, -íva, adj. n. človek, ki rad druge napada, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  47. napȃdnik, m. der Angreifer, Cig., Jan., nk.
  48. napȃdoma, adv. angriffsweise, Cig.
  49. 1. napáhniti, -nem, vb. pf. aufblasen: balon je napahnjen, Vrt.; — napahnjen, aufgeblasen, SlN.; ( nam. napəhníti, -páhnem).
  50. 2. napáhniti, -nem, vb. pf. n. komu kaj, aufdringen, Cig. (T.); ( nam. napəhníti, -páhnem).
  51. napajáč, m. der Tränker.
  52. napajalíšče, n. die Tränke, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.), Nov.
  53. napȃjanje, n. das Tränken; — das Bewässern, Levst. (Močv.).
  54. napȃjati, -am, vb. impf. ad napojiti; tränken, zu trinken geben: n. živino; n. ljudi, = obilo jim piti dajati (vina); — bewässern, Jan., Levst. (Močv.); — n. les, Holz imprägnieren, Cig. (T.).
  55. napȃjavəc, -vca, m. der Tränker, Mur., Cig.
  56. napȃjavka, f. 1) die Tränkerin, Mur.; — 2) (cev) napajavka, das Speiserohr ( mech.), Cig. (T.).
  57. nȃpak, adv. 1) verkehrt; — unrecht; n. storiti, nicht recht thun; ne godi se mu n., es geht ihm nicht schlecht; — 2) schief, Habd.- Mik., Dict.
  58. napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).
  59. napakost, f. die Ungelegenheit der Verdruss, Hal.- C.
  60. napȃrati, -am, vb. pf. anschlitzen: sukno n., Cig.; — n. koga, jemandem die Haut aufkratzen, C.
  61. napáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) genug dem Dampf oder Dunst aussetzen; — 2) hintergehen, C.
  62. napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
  63. nápast, adv., Cig., M.; pogl. napust.
  64. napȃstən, -tna, adj. boshaft, muthwillig, (nápasten) Jan.; nápasten človek, Gor.
  65. napásti, -pádem, vb. pf. anfallen, angreifen; — befallen: bolezen me je napala.
  66. napásti, -pásem, vb. pf. 1) satt weiden; kadar pastir živino napase, žene jo domov; genug zu essen geben, satt füttern, n. koga; n. se, sich satt essen; — 2) n. se, des Weidens satt werden.
  67. napastljìv, -íva, adj. boshaft, Jan.
  68. napȃstnica, f. die Angreiferin, Jan. (H.); — die Versucherin, Jan. (H.).
  69. napȃstnik, m. 1) der Angreifer, Cig.; — der Feind, C., Svet. (Rok.); — 2) der Anfechter, der Versucher, Cig., Jan.
  70. napastovȃnje, n. die Anfechtung, kajk.- Valj. (Rad).
  71. napastováti, -ȗjem, vb. impf. 1) anfallen: brez skrbi spečega človeka n., kajk.- Valj. (Rad); — 2) anfechten, Jan.; — belästigen, behelligen, C.; n. in zatirati knjige, LjZv.
  72. napáziti se, -pȃzim se, vb. pf. des Aufmerkens, Achtgebens satt werden.
  73. nȃpčən, -čna, adj., pogl. napačen.
  74. napéči, -péčem, vb. pf. eine gewisse Menge backen o. braten; veliko kruha in mesa n. za semanji dan.
  75. napəkávati, -am, vb. impf. hänseln, Gor.
  76. napeljȃnje, n. die Hinleitung; n. vode na travnik.
  77. napéljati, -pę́ljem, in: -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) = navoziti, zusammenfahren, anfahren, Cig., Kr.; — 2) eine Leitung herstellen, leiten; vodo kam n.; n. nit, den Faden einfädeln, C.; n. osepnice, die Pocken einimpfen, vzhŠt.- C.; — n. besedo na kaj, das Gespräch auf etwas lenken; n. govorico, Erj. (Izb. sp.); — einleiten, veranlassen; moja babnica ima tako napeljano, da vse zve, Jurč.; — anleiten, anstiften; n. koga k čemu.
  78. napeljȃva, f. 1) die Herstellung einer Leitung, die Leitung: n. vode, Cig., Jan.; n. telegrafov, die Herstellung von Telegraphenleitungen, DZ.; — 2) die Einleitung: n. kazenske pravde, Cig., Jan.
  79. napeljávanje, n. = napeljevanje.
  80. napeljávati, -am, vb. impf. = napeljevati.
  81. napeljȃvəc, -vca, m. = napeljevavec, Mur., Cig.; n. v greh, Jap. (Sv. p.).
  82. napeljevȃnje, n. das Leiten, die Leitung; — das Anleiten.
  83. napeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad napeljati; leiten; vodo na travnike n.; — anleiten; v greh, k hudemu n. koga.
  84. napeljevȃvəc, -vca, m. der Anleiter, Cig.
  85. napẹ̑njanje, n. 1) das Anspannen; — die Anstrengung; — 2) das Aufblähen; — die Blähungen; die Trommelsucht, die Windkolik, Strp.
  86. napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.
  87. napẹnjȃvəc, -vca, m. ein gestreckter, langer Rebenzweig, der Strecker, Ip.; plantni napenjavci, Vrtov. (Vin.).
  88. napẹ̑njki, m. pl. Anstrengungen, Bemühungen, C.
  89. napẹnjljìv, -íva, adj. blähend, Cig.
  90. napę̑ra, f. 1) das Gefüge, der Radspeichen, Cig., Mik.; — 2) der Ansatz bei einem Geflechte, das Gerippe, Ist.- Erj. (Torb.).
  91. naperáčiti, -ȃčim, vb. pf. mit dem Waschbleuel oder der flachen Hand jemandem Schläge geben, Celjska ok.
  92. napę̑rək, -rka, m. 1) die Schusterdrahtborste, C.; — 2) pl. naperki, die Zähne am Rechen, an der Egge, C.; — naperki, die Pallisaden an einem Walle, C.
  93. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
  94. napę́rjati, -am, vb. impf. ad naperiti; mit Spitzen versehen: n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; kolo z britvami n., Npes.-K.
  95. naperjávati, -am, vb. impf. n. koga, jemanden aufstacheln: poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu, Ip.- Erj. (Torb.).
  96. napestíti, -ím, vb. pf. n. koga, jemanden mit Fäusten bearbeiten, Let.
  97. napę̑tce, adv. von ungefähr, zufällig, Habd.- Mik., C.; ( nam. napetice, Mik.); — prim. napetiti se.
  98. napę̑tək, -tka, m. = napetnik, C.
  99. napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
  100. napẹ́ti se, -pójem se, vb. pf. sich satt singen.

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA