Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (1.601-1.700)
-
nȃnga, f. der Rest einer Flüssigkeit in einem Gefäße, die Neige, Mur., Vrtov. (Vin.); — der letzte, schlechte Brantwein, der Nachbrantwein, Cig.; — iz nem. "Neige".
-
naníčati se, -ím se, vb. pf. der gebeugten Stellung satt werden, vzhŠt.- C.
-
nanikávati se, -am se, vb. impf. kleine Verbeugungen machen, mit dem Kopfe nicken, vzhŠt.- C.
-
naníkniti se, -nı̑knem se, vb. pf. sich ein wenig beugen, vzhŠt.- C.
-
nanizȃj, m. venec nanizanih stvari ( n. pr. orehov), C.
-
nanízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. anreihen, aufreihen, Habd.- Mik., Cig., Jan., M., Notr.- Levst. (Rok.), vzhŠt., nk.; na nitke nanizana orehova jedrca, Vrtov. (Km. k.); — ( stil.) aneinander reihen (Epitheta, Sätze), Cig. (T.); nanizane pomisli, Reihenvorstellungen, Cig. (T.).
-
nanizávati se, -am se, vb. impf. = priklanjati se, ogr.- C.; — prim. naniziti.
-
nanízgati, -nı̑zgam, vb. pf. = nanizati, Mur., Mik.
-
naníziti, -im, vb. pf. beugen: n. kolena, ogr.- C.
-
nanízniti se, -nı̑znem se, vb. pf. = prikloniti se, Npes.-Vraz.
-
nanizováti, -ȗjem, vb. impf. ad nanizati; anreihen, Cig., nk.; — aneinanderreihen, Cig. (T.).
-
nȃnj, = na-nj, na njega.
-
nanjč, adv. nicht einmal, vzhŠt.- C.; — pogl. namič.
-
nȃnjčək, -čka, m. die Heftel, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (= nȃnček, Tolm.).
-
nȃnjčica, f. = nanjček, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (nȃnčica, Tolm.).
-
nanorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. = norčevanja se naveličati, Cig.
-
nanòs, -nósa, m. kar nanese voda, das Angeschwemmte, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: nános, Valj. (Rad).
-
nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
-
nanóšica, f. = dež, ki ga veter nanaša od strani: n. zidu zelo škoduje, Gor.
-
nanúditi, -nȗdim, vb. pf. = ponuditi, darbieten, n. se, sich darbieten, ogr.- C.
-
nanújati, -am, vb. impf. ad nanuditi; antragen, darbieten, n. se, sich darbieten: prilika se nanuja, ogr.- C.
-
naoblačíti, -ím, vb. pf. bewölken, n. se, sich bewölken, Cig.
-
naobráziti, -rȃzim, vb. pf. = izobraziti, bilden, nk.
-
naobrȃženost, f. = izobraženost, nk.
-
naočȃrka, f. indijska n., die indische Brillenschlange (naja tripudians), Erj. (Ž.).
-
naọ́čən, * -čna, adj. = navzočen, C., Z.
-
naọ̑čnice, f. pl. = naočniki 2), die Brille, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
-
naọ̑čniki, m. pl. 1) die Augenblenden der Pferde, Cig.; — 2) die Brille, die Augengläser, SlN.- C., nk.
-
naọ̑pačən, -čna, adj. verkehrt, Mur., C.
-
naọ̑pačnost, f. die Verkehrtheit, ogr.- Mik.
-
naọ̑pak, adv. auf die verkehrte Seite gewendet, umgekehrt, Žnid.; naopak obrniti sukno, jvzhŠt.; — verkehrt, auf unrechte Art, Meg., Habd.- Mik., Mur., Jan.
-
naopíčən, -čna, adj. = navpičen: navpična črta, Levst. (Zb. sp.).
-
naopı̑k, adv. = navpik: črta ide naopik k tlom, Levst. (Podk.).
-
naoráti, * -ǫ́rjem, vb. pf. 1) ein wenig anpflügen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pflügen.
-
naǫ̑rglati se, -am se, vb. pf. sich satt orgeln.
-
naostríti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig schärfen: n. glas in omehčati, LjZv.; — 2) eine gewisse Menge schärfen, Mur., Cig.; — n. veliko kolja, viele Weingartenpfähle spitzen, jvzhŠt.
-
nápa, f. der Herdmantel (zugleich Hafengestell), C., M., Notr., Prim.; — furl.
-
nȃpačən, -čna, adj. verkehrt, unrichtig; to ni napačno, das ist nicht übel! nič napačen mož! kein übler Mann, Zv.; — tudi: napȃčen.
-
nȃpačnost, f. die Verkehrtheit, die Unrichtigkeit; — tudi: napȃčnost.
-
napàd, -páda, m. der Anfall, der Angriff, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Ausfall, Telov.
-
napádanje, n. das Anfallen, das Befallen.
-
napádati, -pȃdam, vb. impf. ad napasti; anfallen, angreifen; sovražnike n.; — hudi duh me napada, C.; — bolezen me napada.
-
napádav, adj. n. na prednji nogi, buglahm, schulterlahm ( v. Pferden), Cig.
-
napȃdək, -dka, m. der Anfall, der Angriff, Jan.
-
napádən, -dna, adj. angreifend, aggressiv, offensiv, Cig., Jan.; Angriffs-: napȃdnọ orožje, napadna vojska, napadni boj, Cig.; Ausfalls-: napadni nastop, Telov.
-
napadljìv, -íva, adj. n. človek, ki rad druge napada, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
napȃdnik, m. der Angreifer, Cig., Jan., nk.
-
napȃdoma, adv. angriffsweise, Cig.
-
1. napáhniti, -nem, vb. pf. aufblasen: balon je napahnjen, Vrt.; — napahnjen, aufgeblasen, SlN.; ( nam. napəhníti, -páhnem).
-
2. napáhniti, -nem, vb. pf. n. komu kaj, aufdringen, Cig. (T.); ( nam. napəhníti, -páhnem).
-
napajáč, m. der Tränker.
-
napajalíšče, n. die Tränke, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.), Nov.
-
napȃjanje, n. das Tränken; — das Bewässern, Levst. (Močv.).
-
napȃjati, -am, vb. impf. ad napojiti; tränken, zu trinken geben: n. živino; n. ljudi, = obilo jim piti dajati (vina); — bewässern, Jan., Levst. (Močv.); — n. les, Holz imprägnieren, Cig. (T.).
-
napȃjavəc, -vca, m. der Tränker, Mur., Cig.
-
napȃjavka, f. 1) die Tränkerin, Mur.; — 2) (cev) napajavka, das Speiserohr ( mech.), Cig. (T.).
-
nȃpak, adv. 1) verkehrt; — unrecht; n. storiti, nicht recht thun; ne godi se mu n., es geht ihm nicht schlecht; — 2) schief, Habd.- Mik., Dict.
-
napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).
-
napakost, f. die Ungelegenheit der Verdruss, Hal.- C.
-
napȃrati, -am, vb. pf. anschlitzen: sukno n., Cig.; — n. koga, jemandem die Haut aufkratzen, C.
-
napáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) genug dem Dampf oder Dunst aussetzen; — 2) hintergehen, C.
-
napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
-
nápast, adv., Cig., M.; pogl. napust.
-
napȃstən, -tna, adj. boshaft, muthwillig, (nápasten) Jan.; nápasten človek, Gor.
-
napásti, -pádem, vb. pf. anfallen, angreifen; — befallen: bolezen me je napala.
-
napásti, -pásem, vb. pf. 1) satt weiden; kadar pastir živino napase, žene jo domov; genug zu essen geben, satt füttern, n. koga; n. se, sich satt essen; — 2) n. se, des Weidens satt werden.
-
napastljìv, -íva, adj. boshaft, Jan.
-
napȃstnica, f. die Angreiferin, Jan. (H.); — die Versucherin, Jan. (H.).
-
napȃstnik, m. 1) der Angreifer, Cig.; — der Feind, C., Svet. (Rok.); — 2) der Anfechter, der Versucher, Cig., Jan.
-
napastovȃnje, n. die Anfechtung, kajk.- Valj. (Rad).
-
napastováti, -ȗjem, vb. impf. 1) anfallen: brez skrbi spečega človeka n., kajk.- Valj. (Rad); — 2) anfechten, Jan.; — belästigen, behelligen, C.; n. in zatirati knjige, LjZv.
-
napáziti se, -pȃzim se, vb. pf. des Aufmerkens, Achtgebens satt werden.
-
nȃpčən, -čna, adj., pogl. napačen.
-
napéči, -péčem, vb. pf. eine gewisse Menge backen o. braten; veliko kruha in mesa n. za semanji dan.
-
napəkávati, -am, vb. impf. hänseln, Gor.
-
napeljȃnje, n. die Hinleitung; n. vode na travnik.
-
napéljati, -pę́ljem, in: -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) = navoziti, zusammenfahren, anfahren, Cig., Kr.; — 2) eine Leitung herstellen, leiten; vodo kam n.; n. nit, den Faden einfädeln, C.; n. osepnice, die Pocken einimpfen, vzhŠt.- C.; — n. besedo na kaj, das Gespräch auf etwas lenken; n. govorico, Erj. (Izb. sp.); — einleiten, veranlassen; moja babnica ima tako napeljano, da vse zve, Jurč.; — anleiten, anstiften; n. koga k čemu.
-
napeljȃva, f. 1) die Herstellung einer Leitung, die Leitung: n. vode, Cig., Jan.; n. telegrafov, die Herstellung von Telegraphenleitungen, DZ.; — 2) die Einleitung: n. kazenske pravde, Cig., Jan.
-
napeljávanje, n. = napeljevanje.
-
napeljávati, -am, vb. impf. = napeljevati.
-
napeljȃvəc, -vca, m. = napeljevavec, Mur., Cig.; n. v greh, Jap. (Sv. p.).
-
napeljevȃnje, n. das Leiten, die Leitung; — das Anleiten.
-
napeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad napeljati; leiten; vodo na travnike n.; — anleiten; v greh, k hudemu n. koga.
-
napeljevȃvəc, -vca, m. der Anleiter, Cig.
-
napẹ̑njanje, n. 1) das Anspannen; — die Anstrengung; — 2) das Aufblähen; — die Blähungen; die Trommelsucht, die Windkolik, Strp.
-
napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.
-
napẹnjȃvəc, -vca, m. ein gestreckter, langer Rebenzweig, der Strecker, Ip.; plantni napenjavci, Vrtov. (Vin.).
-
napẹ̑njki, m. pl. Anstrengungen, Bemühungen, C.
-
napẹnjljìv, -íva, adj. blähend, Cig.
-
napę̑ra, f. 1) das Gefüge, der Radspeichen, Cig., Mik.; — 2) der Ansatz bei einem Geflechte, das Gerippe, Ist.- Erj. (Torb.).
-
naperáčiti, -ȃčim, vb. pf. mit dem Waschbleuel oder der flachen Hand jemandem Schläge geben, Celjska ok.
-
napę̑rək, -rka, m. 1) die Schusterdrahtborste, C.; — 2) pl. naperki, die Zähne am Rechen, an der Egge, C.; — naperki, die Pallisaden an einem Walle, C.
-
napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
-
napę́rjati, -am, vb. impf. ad naperiti; mit Spitzen versehen: n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; kolo z britvami n., Npes.-K.
-
naperjávati, -am, vb. impf. n. koga, jemanden aufstacheln: poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu, Ip.- Erj. (Torb.).
-
napestíti, -ím, vb. pf. n. koga, jemanden mit Fäusten bearbeiten, Let.
-
napę̑tce, adv. von ungefähr, zufällig, Habd.- Mik., C.; ( nam. napetice, Mik.); — prim. napetiti se.
-
napę̑tək, -tka, m. = napetnik, C.
-
napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
-
napẹ́ti se, -pójem se, vb. pf. sich satt singen.
1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani