Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (16.001-16.100)
-
kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
-
kontrę́ga, f. der Sessel, Kras; — prim. katriga.
-
kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
-
kontrōla, f. prigled, die Controle.
-
kontrōlnik, m. = kontrolor, Cig.
-
kontrolōr, -rja, m. priglednik, der Controlor.
-
kontrolováti, -ȗjem, vb. impf. prigledovati, controlieren, Jan., nk.
-
kontrōlstvọ, n. das Controlwesen, Cig.
-
kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
-
kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
-
kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
-
kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
-
kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
-
konvēncija, f. dogovor, die Convention.
-
konvēncijski, adj. Conventions-: konvencijski (-ı̑jski) denar, Cel. (Ar.).
-
konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
-
konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
-
konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
-
kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
-
konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
-
kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
-
kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
-
kōnzulstvọ, n. die Consulswürde, das Consulat, Cig., Jan., nk.
-
koordināta, f. die Coordinate ( math.), Cig. (T.).
-
kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
-
kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
-
kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
-
kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
-
1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
-
2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
-
kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
-
1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
-
2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
-
kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
-
kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
-
1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
-
2. kǫ́panje, n. das Baden; — gnati konje na kopanje.
-
kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
-
kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
-
kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
-
kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
-
kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
-
kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
-
kopẹ̑łnik, m. der Badegast, Cig.
-
kopẹłnína, f. das Badegeld, die Badetaxe, Cig., C.
-
1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
-
2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.
-
kopíčenje, n. das Anhäufen; — die Cumulation, Cig., M.
-
kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C.
-
kopinjáča, f. die Brombeere, BlKr.
-
kopı̑njak, m. der Brombeerstrauch, Tuš. (R.).
-
kopı̑nje, n. das Brombeergesträuch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Let., vzhŠt.; igle, zbadne, kak kopinje, Danj. (Posv. p.).
-
kopínovka, f. die Brombeerstaude, C.
-
kopı̑nščnica, f. die Brombeere, Mur., C., jvzhŠt.
-
kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
-
kopíščən, -ščna, adj. zur Kohlenmeilerstätte gehörig: kopı̑ščnọ oglje, Gor.
-
kopítən, -tna, adj. 1) Huf-, Leisten-, Kolben-; (mož kopitni = črevljar, Preš.); — 2) hufig, Cig., Jan.
-
kopı̑tnat, adj. 1) hufig, Jan. (H.); — 2) k. sneg, ki se rad kopiti, Z.
-
kopı̑tnik, m. 1) der Einhufer, Cig.; — 2) die europäische Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: die Gundelrebe (glechoma hederacea), C., Medv. (Rok.).
-
kopı̑tnjak, m. das Hufmesser, C.
-
kopjaník, m. der Pikenträger, der Lanzknecht, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.).
-
kopjeník, m. = kopjanik, Cig., Jan.
-
kopjenǫ̑səc, -sca, m. kopjanik, Cig., Jan.
-
koplję́nəc, -nca, m. der Verschnittene, Cig., Jan.
-
1. kopljeník, m. = kopljenec, Mur.
-
2. kopljenik, m. = mernik, M., Nov., pogl. kupljenik.
-
kopljénje, n. das Verschneiden, das Entmannen, Cig.
-
kopnę̑n, adj. Continental-, Cig. (T.).
-
kopnẹ̑nje, n. das Aufthauen, das Schmelzen (des Schnees).
-
kopnẹ́ti, -ím, vb. impf. schmelzen, zergehen (vom Schnee): sneg kopni; — srce mu kopni, er wird muthlos, Cig., C.
-
kopníca, f. eine schneelose Fläche, Jan.
-
kopnína, f. eine schneelose Fläche, Cig., C.
-
kópnja, f. = kop, die Hauarbeit, Cig., Jan.
-
kopnjáčina, f. = kopnina, C.
-
kopnóta, f. = kopnina, Jan.
-
kopnozę̑məljski, adj. festländisch: kopnozemeljsko vodovje, Landgewässer, Jes.
-
kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
-
koprcȗn, m. = koprc 2), C.
-
koprívən, -vna, adj. = koprivji, Cig., Jan.
-
koprívina, f. das Nesselgesträuch, Cig., Jan.
-
koprı̑vnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.
-
koprı̑vnik, m. 1) das Nesseltuch, Cig., Jan.; — 2) = koprivnjak, das Brennesselmus, Cig.; — 3) der Geißelstiel aus Zürgelholz, Nov.
-
koprı̑vnjak, m. das Brennesselmus, Mur.
-
koprívovina, f. = koprivina, Jan. (H.).
-
koprnẹ̑nje, n. das Schmachten; das sehnsüchtige Verlangen.
-
koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
-
koprnína, f. der Dill (anethum graveolens), Cig.
-
kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
-
kopunár, -rja, m. der Kapaunhändler, ogr.- M.
-
kopȗnče, -eta, n. kleiner Kapaun, Mur., Valj. (Rad).
-
kopȗnčək, -čka, m. dem. 1. kopunec, kleiner Kapaun.
-
1. kopȗnəc, -nca, m. dem. kopun, Valj. (Rad).
-
2. kopȗnəc, -nca, m. der Hügel, Hal.- C.; — prim. 1. kopa.
-
kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
-
kopȗnjak, m. die Kapaunensteige, Cig., C.
-
koracȃnje, n. der Schlendergang, Cig.; der Gänsegang, Jan.
-
korȃčnica, f. 1) iztezna, cevkasta, sesalna nožica mekužcev (ambulacrum), Erj. (Z.); — 2) der Marsch (pesem ali godba), nk.
-
koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
-
korájžən, -žna, adj. = srčen, couragiert.
-
korákniti, -ȃknem, vb. pf. einen Schritt thun, Hal.- C., SlN.; — k. na konja, aufs Pferd springen, C.
15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani