Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.901-16.000)

  1. konjára, f. die Pferche für Pferde, Cig.
  2. konjárčək, -čka, m. der Pferdejunge, Cig.
  3. konjaríca, f. 1) die Rosshirtin, Valj. (Rad); — 2) das Weib des Rosshändlers, Valj. (Rad).
  4. konjarı̑ja, f. = konjarstvo, Cig.
  5. konjarína, f. das Rittgeld, C.
  6. konjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Pferdehandel betreiben, Mur., Cig., Jan.
  7. konjárjenje, n. das Betreiben des Pferdehandels, Mur., Cig.
  8. konjárnica, f. der Pferdestall ( z. B. eines Pferdehändlers), Cig.; der Marstall, Mur.
  9. konjȃrstvọ, n. der Pferdehandel, Cig., Jan.
  10. konjȃščnica, f. die Behausung des Abdeckers, Cig.
  11. konjȃštvọ, n. das Abdeckergewerbe, Cig.
  12. kónjcəlj, -clja, m. = konjec 2), kobilica, die Heuschrecke, Zilj.- Jarn. (Rok.), Bes., KrGora.
  13. kǫ̑njcer, -rja, m. die Felsenspitze, Tolm.- Štrek. (Let.).
  14. kǫ̑njčar, -rja, m. = slegur, der Steinröthel, GBrda.
  15. kónjče, -eta, n. dem. konj, das Pferdchen.
  16. kónjəc, -njca, m. dem. konj; 1) das Pferdchen; lesen k., Zv.; — der Gaul, Zilj., Jarn. (Rok.); — 2) = kobilica, die Heuschrecke, C.
  17. konjedèr, -dę́ra, m. = konjederec, Jan.
  18. konjedę̑rəc, -rca, m. der Abdecker, der Schinder.
  19. konjedę̑rka, f. die Abdeckersfrau, die Abdeckerin.
  20. konjedę̑rnica, f. die Abdeckerei, das Schinderhaus, Cig., Jan., DZ.
  21. konjedę̑rski, adj. Abdecker-, Schinder-.
  22. konjedę̑rstvọ, n. das Abdeckerhandwerk, Cig., Jan., nk.
  23. konjedir-, pogl. konjeder-.
  24. konjegrìz, -gríza, m. die Cichorie (cichorium), C.
  25. konjə̀k, -njkà, m. dem. konj; das Pferdchen, Valj. (Rad); kónjek, Mur.
  26. konjekòv, -kǫ́va, m. der Hufschmied, Levst. (Zb. sp.).
  27. konjəník, m. = konjik, Mur., Jan., vzhŠt.
  28. konjənı̑štvọ, n. = konjištvo, Mur., DZ.
  29. konjerę́ja, f. die Pferdezucht, Cig., Jan., nk.
  30. konjerę̑jəc, -jca, m. der Pferdezüchter, nk.
  31. konjerę̑jski, adj. die Pferdezucht betreffend, nk.
  32. konję̑tina, f. das Pferdefleisch, C.
  33. konjevína, f. die Pferdehaut, Jarn.
  34. konjevlȃdnik, m. der Pferdelenker, Cig.
  35. konjı̑c, m. das Rösslein, Valj. (Rad).
  36. konjíca, f. das Reiterheer, die Cavallerie, Npes.- Cig., Jan., nk.; kǫ́njica, Nov.; ( nam. konjnica).
  37. konjícəlj, -clja, m. das Rösslein, Valj. (Rad).
  38. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
  39. konjı̑čək, -čka, m. dem. konjič; 1) das Rösslein; — 2) die Heuschrecke: kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.
  40. konjı̑čkati se, -am se, vb. impf. pastirska igra, vzhŠt.- Vest. I. 126., Pjk. (Črt. 131.).
  41. kǫ́njik, m. der Soldat zu Pferde, der Reiter, der Cavallerist; ( nam. konjnik, Met., Levst. [Rok.]).
  42. konjína, f. 1) das Pferdefleisch, Cig.; die Pferdehaut, Mur., Cig.; — duh po konjini, der Pferdegeruch, Cig.; — 2) = slabo seno, konjsko seno, Razdrto- Erj. (Torb.).
  43. konjı̑ški, adj. Reiter-, Cavallerie-; ( nam. konjniški).
  44. konjı̑štvọ, n. die Cavallerie; ( nam. konjništvo).
  45. kǫ̑njka, f. neka smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  46. konjník, m. = konjik, Met., Levst. (Rok.).
  47. kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.
  48. konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.
  49. kǫ̑njstvọ, n. das Pferdewesen, Cig.
  50. kǫ́njščak, m. 1) der Pferdemist; — 2) der Hufnagel, Z.; — 3) die Rosskastanie, C.; — 4) die größte Gattung Fisolen, C.; — 5) = konjščica, die Rosspflaume, C.
  51. kǫ́njščica, f. die Rosspflaume, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  52. kǫ́njščina, f. das Pferdefleisch, Mur.- Cig., C.
  53. konjugácija, f. sprega, d. Conjugation ( gramm.); — ( bot.), Tuš. (B.).
  54. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  55. konjȗšnica, f. der Pferdestall, Jan., Levst. (Nauk).
  56. konkordāt, m. pogodba med papežem in državo, das Concordat.
  57. konkrētən, -tna, adj. stvaren, concret, Cig. (T.), nk.
  58. konkūrs, m. natečaj, stečaj, der Concurs (der Gläubiger, der Bewerber), Cig., Jan., nk.; tudi: konkurz, nk.
  59. konkūrsən, -sna, adj. Concurs-, Jan., nk.; (-zen, Cig., DZ.).
  60. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  61. konobár, -rja, m. = kletar, Meg.
  62. konoīd, m. ein kegelartiger Körper, das Conoid ( math.), Cig. (T.).
  63. konòp, -ópa, m. der Strick, Habd.- Mik., Guts., Jan., C., Pivka- Mik., Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.), nk.
  64. konopár, -rja, m. der Seiler, Cig.
  65. konópəc, -pca, m. dem. konop; der Strick, Mur., Cig., Jan., nk.; redovno obleko prepasati s konopcem, Cv.
  66. konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.
  67. konǫ̑pje, n. coll. Stricke, Taue, Jan., C.
  68. konǫ̑pka, f. der Grünling (coccothraustes chloris), Frey. (F.).
  69. konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.- Mur.; — konoplja ( coll.) = konoplje, Gor.
  70. konopljár, -rja, m. der Zeisig, C.
  71. konoplję̑n, adj. hänfen, Hanf-: konopljeno zrno, Guts., Št.
  72. konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  73. konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
  74. konopljíka, f. 1) die Hanfstaude, Mur., Cig., C., Nov.- Mik., Vrtov.; — 2) der Keuschbaum (vitex agnus castus), Cig., C., Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  75. konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
  76. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  77. konọ́pljišče, n. ein Hanfacker nach der Ernte.
  78. konopljı̑ščica, f. der Hänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); laška k., der Citronenfink, Cig., Frey. (F.).
  79. konopnę̑n, adj. = konopljen, Jan.
  80. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  81. konópnik, m. = konopnjak, Cig.
  82. konopnína, f. = konopljína, Jan.; vrvar dela iz konopníne vrvi, Ravn. (Abc.).
  83. konopnják, m. = konopljiščica, Frey. (F.).
  84. konsērva, f. tako pripravljena jed, da se dolgo drži, die Conserve: divjinska k., die Wildbretconserve, DZkr.
  85. konservatīven, -vna, adj. ohranitev pospešujoč, conservativ, Cig., Jan., nk.
  86. konservātor, -rja, m. ohranjevavec, der Conservator.
  87. konservatōrij, m. glasbeno učilišče, das Conservatorium.
  88. konsistōrij, m. = konzistorij, Cig.
  89. konsonānt, m. soglasnik, der Consonant.
  90. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
  91. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
  92. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  93. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  94. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
  95. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
  96. kontinēnt, m. celina, der Continent.
  97. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
  98. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
  99. kontrabȃntar, -rja, m. der Schleichhändler.
  100. kontrabās, m. der Contrabass, Cig.

   15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA