Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.801-15.900)

komēndnik, m. der Vorsteher einer Commende, der Comthur, Cig., Jan.
komenjáča, f. der Herdfetzen, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
kǫ́menščnica, f. = komenjača, C.
komentār, -rja, m. razlaga, der Commentar.
komentārij, m. = komentar, Cig. (T.).
kōmičən, -čna, adj. komisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
kǫ́min, m. = komen, Mik.
kómnata, f. = čumnata, kemenata, Cig., Jan.
komọ̑łčən, -čna, adj. Ellbogen-; komolčna žila, die Ellbogenader, Cig.
komónika, f. der Beifuß (artemisia), Valj. (Rad), Mik. (Et.).
komónjica, f. = komonika, C.
komorȃčnica, f. das Fenchelwasser, Cig.
komorȃčnik, m. der Fenchelwein, Cig.
kǫ̑mornik, m. der Kämmerer, nk.; komǫ̑rnik, ogr.- Valj. (Rad).
kǫ̑morništvọ, n. die Kämmererwürde, nk.
kompāktən, -tna, adj. jedrnat, compact, Cig. (T.).
kompanı̑ja, f. oddelek vojaštva, stotnija, die Compagnie.
kompanı̑jski, adj. Compagnie-; k. poveljnik.
kompāsnik, m. die Compassbüchse, Cig. (T.).
kompāsovnik, m. = kompasnik, Cig. (T.).
1. komȗn, m. eine Vertiefung im Wasser, Mur., Met., Štanga (Gor.)- Valj. (Rad); — prim. tolmun.
2. komȗn, m. 1) die Commune, die Gemeinde, Cig., Jan., C.; — 2) der Gemeindeplatz, der Marktplatz, BlKr.- M.; — prim. it. il comune, die Gemeinde.
komunikácija, f. občevanje, die Communication, nk.
konáti, -ȃm, vb. pf. endigen: = do kraja dotirati, Nov.; pravdo k., schlichten, C.
kǫ́ncəlj, -clja, (-cəljna), m. entkernter Maiskolben, C.; = prim. 1. kocelj 1).
koncentrácija, f. usredba, die Concentration, Cig. (T.).
koncēntričən, -čna, adj. sosreden, istosreden, concentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
koncēpt, m. osnutek spisa, das Concept, Jan., Cig. (T.).
koncēptən, -tna, adj. Concepts-, Jan.
koncȇrt, m. glasbena produkcija, das Concert.
koncȇrtən, -tna, adj. Concert-.
koncertováti, -ȗjem, vb. impf. ein Concert, Concerte geben, concertieren, nk.
koncę́sija, f. pripust, dovolitev, die Concession, DZ., nk.
koncipiēnt, m. der Entwerfer ( z. B. von Urkunden), der Concipient.
koncipīst, m. der Conceptsbeamte, der Concipist, Cig., Jan.
koncljȃnje, n. die Balgerei, Tržič- Štrek. (LjZv.).
koncljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her reißen, Tržič- Štrek. (LjZv.); — prim. kanclati se.
končȃj, m. 1) = pika, der Schlusspunkt, Cig.; — 2) = končnica, die Endung, Jan.
končàn, -ána, m. = končar: gornji in spodnji končani, Zv.
končȃnje, n. die Beendigung; — die Vertilgung, die Vernichtung, Mur., Cig.
končár, -rja, m. der am Ende eines Dorfes, Marktfleckens Wohnende, ogr.- C.; ene vasi zgoranji in spodnji končarji, ogr.- Valj. (Rad).
kónčast, adj. zwirnartig, Cig.
končȃtelj, m. der Beendiger, Šol.
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
končȃva, f. 1) die Beendigung, das Ende, C.; — 2) die Zugrunderichtung, C.
končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.
končȃvəc, -vca, m. 1) der Beendiger, Dalm.; — 2) der Vernichter: angel k., Dalm.
konče, adv. = konči, C., Mik.
kónčək, -čka, m. 1) das Endchen, das Endstückchen (eines Fadens, einer Kerze u. dgl.); konček motvoza, sveče; — 2) der Faden, Levst. (Zb. sp.).
kȏnčema, adv. = konči, Št.- Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).
kónčən, -čna, adj. 1) End-, Schluss-, Mur., Cig., Jan., nk.; kȏnčni zlog, die Endsilbe, Mur., Cig.; končna brzina, die Endgeschwindigkeit, Cig. (T.); — schließlich, nk.; endgiltig, nk.; — 2) endlich, Mur., Cig., Jan., Cel. (Ar.).
končę̑n, adj. zwirnen, Cig., Jan.; končene nogavice, BlKr.
končę̑nat, adj. = končen, Cig.
končeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) im Beendigen begriffen sein; k. se, enden, Jan.; — endigen, ausgehen, Jan., nk.; — 2) zugrunde richten.
končevȃvəc, -vca, m. der Vernichter, Cig.
kónčevje, n. coll. Zwirn: pretrga vrvi, kakor bi bilo končevje, Jurč.
kȏnči, adv. wenigstens, Mur., Jan., C., DZ.; konči ti bi me naj pustil pri miru, BlKr.; naj gre, konči bo mir, jvzhŠt.
končíca, f. das Schwartenbrett, C., Z.
kónčič, m. dem. konec; = konček 1).
končimar, adv. = končema, konči, ogr.- C.
končína, f. 1) der äußerste Theil einer Sache; pl. končine, die Extremitäten, Jan., Cig. (T.); k. prstov, die Fingerspitzen, C.; — končine, die Ausläufer, Cig.; die Grenzen, C., Nov.; iz vseh krajev in končin, SlN.; — 2) der Endpunkt, DZ.; — 3) die Endung, der Ausgang ( gramm.), C.
končka, adv. = konči, C.
končki, adv. aufrecht, C.
končljìv, -íva, adj. endlich, vergänglich, Cig. (T.), Krelj- M.
končljívost, f. die Endlichkeit, Cig. (T.).
kónčnat, adj. zwirnen, Jan. (H.).
končníca, f. das Endtheil (einer Sache: z. B. das Webertrumm), Cig.; das End- oder Fußbrett eines Bettes, Cig.; das Endbrett am Bienenstock, Valj. (Rad), Navr. (Spom.); prednja, zadnja k., Gol.; — die Endung, der Wortausgang, Cig., Jan., Cig. (T.); — = končnik 1), Jan.; — tudi: kónčnica, Valj. (Rad).
kónčnik, m. 1) der Afterdarm, der Mastdarm, Cig.; — 2) = končnica, das Endbrett am hölzernen Bienenstock, C., Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) der Endlaut, Jan. (H.).
končnína, f. der schlechtere Tuchrand, die Anschrote, Cig.
kónčnost, f. die Endlichkeit, Mur., Cig., nk.
kōndor, -rja, m. der Condor (sarcorhamphus gryphus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
kǫ́ndrast, adj., C., pogl. kodrast.
kǫ́ndrav, adj., ogr.- C., pogl. kodrav.
kondrčı̑ja, f. = kodrčija (tudi kondrcija), Lašče- Levst. (Rok.).
kondrovȃnje, n., ogr.- Mik., pogl. kodranje.
konduktér, -rja, m. izprevodnik, der Conducteur.
kondūktor, -rja, m. der Conductor (an elektrischen Maschinen), Cig.
kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.- C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.- Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.- Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. skonec.
konferēnca, f. = konferencija.
konferēncija, f. posvetovanje, die Conferenz, Cig. (T.).
konfigurácija, f. oblika, die Configuration ( geogr.), Cig. (T.).
konfīn, m. die Grenze, C.; — prim. it. confine.
konfīna, f. = konfin, Št.
konflı̑kt, m. spor, navzkrižje, der Conflict, Cig. (T.).
konglomerāt, m. labora, das Conglomerat, Cig. (T.).
kongrēs, m. shod, der Congress.
kongruēncija, f. skladnost, die Congruenz, Žnid.
kongruēntən, -tna, adj. skladen, congruent, Cig. (T.).
koníca, f. 1) die Spitze, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), Gor.- Mik.; die Messerspitze, Bes.; — končni hrustanec med rebri, der Schwertfortsatz, Erj. (Som.); — 2) = končica, končnica, C.
koníčast, adj. spitzig, Erj. (Torb.); lisičji ušesi sta koničasti, Vrt.
kōničən, adj. conisch, kegelförmig, Cig. (T.).
kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.- C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras- Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) ( anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča- Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.).
konjáč, m. 1) der Pferdeknecht, C., Z.; — 2) der Wasenmeister, der Abdecker, Cig., C., Nov.- ZgD., Notr.
konjačı̑ja, f. die Behausung des Abdeckers, V.-Cig.
konjȃčka, f. die Wasenmeisterin, Notr.
konják, m. 1) der Pferdestall, Cig., Jan., C.; iskri konji so jim stali v konjaku, Zv.; le urno zapri kobilo v konjak, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Pferdehufnagel, Tolm.- Štrek. (Let.).
konjánik, m. der Reiter, Habd.- Mik., Mur.
konjáništvọ, n. die Reiterei, kajk.- Valj. (Rad).
konjár, -rja, m. 1) der Rosshirt, der Pferdeknecht, der Pferdefuhrmann, vzhŠt.; — 2) der Pferdehändler, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) eine Art Schuhnagel, Kr.- Valj. (Rad).

15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA