Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (15.701-15.800)
-
kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
-
kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
-
kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
-
kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
-
kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
-
kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Bolc- Erj. (Torb.).
-
kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
-
kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
-
kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
-
kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
-
kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
-
kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
-
kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
-
kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
-
kōlerən, -rna, adj. Cholera-; — cholerakrank: ponudil se je v postrežbo kolernim, Cv.
-
koléričən, -čna, adj. vročekrven, cholerisch, Cig. (T.).
-
kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
-
kolę̑snat, adj. räderig, Jan. (H.).
-
kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Soča- Erj. (Torb.).
-
kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
-
količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
-
kọ̑ličkən, -kna, adj. = kako majhen, wie klein, Cig.
-
kọ̑ličnik, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., UčT.
-
kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
-
kolikę̑rən, -rna, adj. wie vielfach?
-
kolikę̑rnat, adj. wie vielfach?
-
kọ̑liknat, adj. wie vielfältig? Met.
-
kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
-
kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
-
kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
-
kolikovŕstən, -stna, adj. wie vielerlei? Cig.
-
kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
-
kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
-
kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
-
kolı̑nəc, -nca, m. = kolinjak, C.
-
kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
-
kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
-
kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
-
kǫ́ljenəc, -nca, m. die Steckenfisole, C., Z.
-
kǫ́ljenik, m. = koljenec, Mariborska ok.- C.
-
kǫ́ljenje, n. das Pfählen, Cig., M., jvzhŠt.
-
kōlkovən, -vna, adj. Stempel-: kolkovni urad, das Stempelamt, Jan.
-
1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
-
2. kolkovína, f. die Stempelgebür, Jan., C.
-
kołkȗn, m. der Zapfen, Vrtov. (Vin.).
-
kółnenje, n. = kletje, Krelj- Mik.
-
kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
-
kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
-
kolobántati, -am, vb. impf. = kolobitati, Geräusch machen, C.
-
kolobárən, -rna, adj. 1) Kreis-, kreisförmig, Cig.; — 2) turnusartig: kolobȃrno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Jan.
-
kolobárjenje, n. 1) das Kreisen; — 2) der Kreislauf, der Turnus, Cig., Jan., C.; — die Wechselwirtschaft, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
-
kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
kolobȃrnik, m. kolobarniki, Ringelwürmer (annulata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
kolobę́ncati se, -am se, vb. impf. sich wälzen, Npes.-Vraz.
-
kolobę́nčati, -am, vb. impf. ein Rad schlagen, V.-Cig.
-
kolobę́nəc, -nca, m. das von einem Menschen geschlagene Rad, V.-Cig., Jan.
-
kolobíntati, -am, vb. impf. 1) herumwälzen, k. se, sich herumwälzen, ogr.- C.; — 2) = kolobitati 2), C.
-
kolofōn, m. = kolofonij, Cig. (T.).
-
kolofōnij, m. das Geigenharz, das Colophonium.
-
kolofonīt, m. kolofoniju podoben granat, der Colophonit, Cig. (T.).
-
kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
-
kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
-
kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
-
kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.
-
kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
-
kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
-
kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
-
kolonijālən, -lna, adj. Colonial-: kolonijalno blago, Jan., Cig. (T.).
-
kolosālən, -lna, adj. velikanski, kolossal, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
kolóšna, f. eine Art Schuh, die "Galosche", C., Gor.
-
kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
-
kolotę̑čnica, f. neka krivulja, die Cycloide, h. t.- Cig. (T.).
-
kolotę̑čnik, m. = kolotečina 1), C.
-
kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
-
kolotȗrnik, m. = škripci, der Flaschenzug, Cig. (T.), DZ.; — prim. kolotura.
-
kolovȃnje, n. der Umlauf: k. denarja, DZ.
-
kolǫ̑vnica, f. 1) die Radstube ( mont.), V.-Cig.; — 2) das Fahrgeleise, Cig.; črez vse kolovnice dirjati, über Hals und Kopf rennen, V.-Cig.
-
kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
-
kolovǫ̑dnik, m. der Reigenführer, Cig. (T.).
-
kolovǫ́zən, -zna, adj. fahrwegmäßig: kolovozna pot, = kolovoz 2), C.; mala cesta ali bolje kolovozna pot, Jurč.
-
kolovozína, f. kolovozna pot: stare kolovozine, Jurč.
-
kolovǫ̑znica, f. 1) das Fahrgeleise, Jan.; — der Fahrweg, Jan.; — po kolovoznici življenja, SlN.; — 2) das im Geleise sich sammelnde Wasser, Z.
-
kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
-
kolovožnják, m. der Monat August, C.
-
kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
-
kȏłtrnica, f. die Heftnadel, C.
-
kolȗndər, -dra, m. eine Art Nothrad am Wagen, nad Mariborom- C.
-
kolutnják, m. die Ringeleidechse, kolutnjaki (annulati), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
-
komandérski, adj. Commandeur-: k. križ, Jan.
-
komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
-
komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
-
komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
-
kombinácija, f. sestava ( math.), Cel. (Ar.); — sklepanje, die Combination, Cig. (T.); po kombinacijah (sklepanju) kaj najti, etwas combinieren, Cig. (T.).
-
kombinováti, -ȗjem, vb. impf. combinieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
komedijānt, m. der Komödiant.
-
komedijāntka, f. die Komödiantin, Cig.
-
kǫ́men, m. 1) der Kamin, Jan.; — 2) der Feuerherd, Mur., Cig., Jan., SlN., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; — 3) ein Vorsprung beim Ofen, auf welchem die Kinder zu sitzen pflegen, um sich zu wärmen, BlKr.
-
komēnda, f. die Ordenspfründe, die Commende, Cig.
15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani