Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.601-15.700)

  1. kobilárnica, f. das Gestüte, DZ., SlN.
  2. kobilína, f. das Stutenfleisch, Vrt.
  3. kǫ́bniti, kǫ̑bnem, vb. pf. hereinbrechen: sodni dan če na nje kobniti, Krelj- Mik.; zdajci kobne strašna nevihta, Vrt.
  4. kóbranka, f. die Würfelnatter (tropidonotus tessellatus), Erj. (Ž.).
  5. kobȗłnat, adj. doldig, Cig.
  6. kobȗłnica, f. die Doldenpflanze, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Tuš. (B.).
  7. kocẹ̑n, m. der Kohl- oder Krautstengel; — der Kürbisstengel, Mur., C.; vsaka buča za svoj kocen drži, BlKr.- DSv.; — entkernter Maiskolben, C.
  8. kocẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. starr sein ( z. B. vor Kälte), Jan., C.; vse škriplje pod nogami in koceni, Zora; mraz je, da vse koceni, Z.
  9. kócənj, -cnja, m. die Schneeflocke, Cig.
  10. kocẹ̑nje, n. coll. die Krautstengel; — kocẹnjè, ogr.- Valj. (Rad).
  11. kocẹ̑njiče, n. dem. kocenje; kleine Krautstengel, Valj. (Rad).
  12. kocína, f. das einzelne dickere und längere Haar am menschlichen Leibe, mit Ausnahme des Kopfes, oder am thierischen Körper; — das Haar an Pflanzen, Jan.
  13. kocínast, adj. haarig, zottig.
  14. kocinàt, -áta, adj. = kocinast, Jan. (H.).
  15. kocínica, f. dem. kocina.
  16. kocı̑nje, n. coll. = kocine; — kocinje na rastlinah, Trst. (Let.).
  17. kocı̑nka, f. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  18. kǫ̑ckanje, n. das Würfelspiel, Cig.
  19. kockovȃnje, n. die Cubatur, die Cubierung, Cig. (T.).
  20. kǫ̑ckovən, -vna, adj. tessularisch, Cig. (T.); — cubisch: kockovni koren, die Cubikwurzel, Cig. (T.).
  21. kǫ̑cman, m. ein Thier mit zottigem Haar, M.
  22. kocmína, f. = kosmina, Hip.- C.
  23. kocmı̑nje, n. = kosminje, Hip.- C.
  24. kocmovína, f. coll. Moos, C.
  25. kǫ̑cna, f. eine Kette, um das Vieh an die Krippe zu binden, V.-Cig., M., Kr.- Valj. (Rad).
  26. kócnja, f. große Schneeflocke, Zora.
  27. kócnjast, adj. flockig, Jan. (H.).
  28. kocnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, zausen, Cig., M.; — 2) flocken, Cig., Jan.; kocnja, es schneit in großen Flocken, Cig., Svet. (Rok.); — 3) einherzotteln: poleg njega je kocnjal velik kosmat pes, Bes.
  29. koconòg, -nǫ́ga, adj. federfüßig, Cig.
  30. koconǫ́gast, adj. = koconog, Cig.
  31. kočàn, -ána, m. der Bewohner einer Bauernhütte, Z., Zora.
  32. kočȃnjək, -njka, m. eine elende Bauernhütte, jvzhŠt.
  33. kočénje, n. das Werfen von Jungen, Cig.
  34. kočevník, m. der Nomade, Jan., Šol.
  35. kočı̑jən, -jna, adj. Kutschen-.
  36. kočı̑jnik, m. der Wagenkasten der Kutsche, Cig.
  37. kočína, f. elende Hütte, C.
  38. kočı̑nar, -rja, m. der Keischler, C.
  39. 1. kǫ́čnik, m. der Backenzahn; tudi: kǫ̑čnik; — iz kotčnik; prim. kotnik.
  40. 2. kǫ̑čnik, m. = kočevavec, Vrt., Stare (Zgod.).
  41. kǫ́čnjak, m. der Backenzahn, Cig. (T.), Erj. (Z.), Valj. (Rad).
  42. kočȗn, m. der Frühlingssafran (crocus vernus), Bled ( Gor.).
  43. kodráłən, -łna, adj. zum Kräuseln dienend: kodrȃłne kleščice, die Kräuselzange, Cig.
  44. kodrȃłnik, m. der Kräuselkamm, Cig.
  45. kodràn, -ána, m. der Krauskopf, Cig., C.
  46. kodrȃnje, n. das Haarkräuseln.
  47. kodrı̑łnik, m. = kodralnik, Cig.
  48. kodrı̑n, m. = kodrež, Cig.
  49. kǫ́drnat, adj. lockig, Cig.
  50. kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
  51. koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
  52. kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
  53. kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
  54. kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
  55. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
  56. kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
  57. kǫ́koljnat, adj. voll Raden.
  58. kōkosnik, m. der Cocosbaum, Jan.
  59. kokosnják, m. = kokosnik, Cig.
  60. kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
  61. kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
  62. kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
  63. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
  64. kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.
  65. kokotíčevina, f. = kokotica, das Ohrenheilkraut, Z.
  66. kokotı̑nka, f. die Brunelle (prunella vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  67. kolȃčnik, * m. majhen hlebec, ki se daje v dar ( n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.
  68. kolȃjna, f. die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  69. kolárna, f. = kolarnica 1), Zora, Bes.
  70. kolárnica, f. 1) die Wagnerwerkstätte; — 2) der Wagenschoppen, die Wagenremise; — 3) neka priprava v precejanje mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  71. kolȃvsnica, f. die Schaukel, Z., Jan. (H.).
  72. kółcanje, n. krampfhaftes Aufstoßen, der Schluchzen.
  73. kółcniti, kȏłcnem, vb. pf. schluchzen, C.; nav. k. se: kolcnilo se mi je, ich habe einmal geschluchzt, Cig., M., C.
  74. kōlčən, -čna, adj. Stempel-, (kolečen) DZ.
  75. kołčę̑vnica, f. das Werg, (koč-) Jan.; nav. pl. kolčevnice, C., jvzhŠt.
  76. kołčníca, f. 1) das Hüftbein, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) der Druckstempel, Cig.
  77. kołčník, m. = kolčnica 1), das Hüftbein, vzhŠt.- C.
  78. kolčnína, f. die Stempelgebür, C.
  79. kołčnják, m. = kolčnik, C.
  80. kolę́banje, n. das Schwingen, das Schwanken, Cig.
  81. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
  82. koledȃrnik, m. der Kalendermacher, Cig.
  83. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
  84. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
  85. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
  86. kolednína, f. to, kar koledniki naberejo, Z.
  87. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
  88. kolę̑dnjak, m. 1) = kolednik 2), Pjk. (Črt.); — 2) der Monat December, C.
  89. kolę̑dovanje, n. die weihnachtlichen Umzüge mit Gesang und Spiel.
  90. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
  91. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
  92. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
  93. kolẹ́nast, adj. knieförmig.
  94. kolẹnàt, -áta, adj. gekniet, Cig.
  95. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
  96. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
  97. kolẹ́nčast, adj. knotig, Cig., Jan.
  98. kolẹnčàt, -áta, adj. gekniet, (durch Knoten) gegliedert, Cig.
  99. kolẹ́nčati, -am, vb. impf. 1) (einem Thiere mit einer Vorrichtung) die Knie klemmen und es dadurch bändigen, k. kravo, C., Z.; — krumm schließen, Cig.; — 2) k. se, Knoten, Gelenke ansetzen: žito se kolenča, BlKr.
  100. kolẹ̑nče, -eta, n. das Schoßkind Z.; — = kolenček 1), M.

   15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA