Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (15.501-15.600)
-
knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
-
knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
-
knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
-
knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
-
knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
-
knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
-
knezoškofı̑jski, adj. fürstbischöflich, nk.
-
knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
-
knezoškofǫ́vski, adj. fürstbischöflich, nk.
-
knę̑zov, adj. des Fürsten, Cig.
-
knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
-
knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
-
knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
-
knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
-
knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
-
knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
-
knę̑zovna, f. = knežna, die Fürstentochter, Jan. (H.).
-
knę̑zovski, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Mur., Jan., nk.
-
knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
-
knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
-
knę̑žev, adj., Cig.
-
kneževáti, -ȗjem, vb. impf. = knezovati, Cig., Jan., C., nk.
-
knę̑ževič, m. = knezovič, Cig., Jan., nk.
-
kneževína, f. = knezovína, Cig., Jan., nk.
-
knę̑ževski, adj. = knezovski, Cig., Jan., nk.
-
knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.
-
knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
-
knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
-
knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
-
knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
-
knežı̑nka, f. neka goba, der Kaiserling, BlKr.
-
knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
-
knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
-
knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
-
knežníca, f. die Fürstenbirne, die Bergamotte, Cig.
-
knę̑žnja, f. = kneginja, Mur.
-
kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).
-
knjȃčək, -čka, m. ein knorriger Klotz, Št., Valj. (Rad).
-
knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.- Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
-
knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
-
knjápav, adj. knjapav je človek, kateremu manka prsta na roki, BlKr.; — prim. knjakast.
-
knjàst, -ásta, adj. verstümmelt, verkrüppelt, C., Z.
-
knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.
-
knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
-
knjigár, -rja, m. der Buchhändler, Mur., Cig., Jan., nk.
-
knjigaríca, f. die Buchhändlerin, Cig.
-
knjigárna, f. = knjigarnica, nk.
-
knjigárnica, f. die Buchhandlung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; založna k., die Verlagsbuchhandlung, Cig.
-
knjigárski, adj. Buchhändler-, nk.
-
knjigȃrstvọ, n. der Buchhandel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
knjigoljùb, -ljúba, m. der Bücherliebhaber, Cig.
-
knjigopìs, -písa, m. die Bibliographie, Cig. (T.).
-
knjigopı̑səc, -sca, m. 1) der Bibliograph, Cig., Jan.; — 2) = pisatelj, Cig. (T.).
-
knjigopı̑sje, n. die Bibliographie, Cig., Jan.
-
knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
-
knjigotìsk, -tíska, m. der Bücherdruck, nk.
-
knjigotiskár, -rja, m. = tiskar, der Buchdrucker, Jan., nk.
-
knjigotiskȃrstvọ, n. die Buchdruckerkunst, Jan., nk.
-
knjigotȓštvọ, n. der Buchhandel, Jan., nk.
-
knjigotȓžəc, -žca, m. der Buchhändler, Jan., nk.
-
knjigotȓžnica, f. die Buchhandlung, nk.
-
knjigovę̑ški, adj. Buchbinder-, Jan., nk.
-
knjigovę̑štvọ, n. das Buchbindergewerbe, die Buchbinderei, Jan. (H.), nk.
-
knjigovèz, -vę́za, m. der Buchbinder, Cig., Jan., nk.
-
knjigovezȃłnica, f. = knjigoveznica, Cig.
-
knjigovę̑zəc, -zca, m. = knjigovez, Cig., Jan., nk.
-
knjigovę̑zje, n. die Buchbinderarbeit, Levst. (Močv.).
-
knjigovę̑zka, f. die Buchbinderin, Cig.
-
knjigovę̑znica, f. die Buchbinderwerkstätte, die Buchbinderei, nk.
-
knjigovę̑žnja, f. die Buchbinderei, Cig.
-
knjigovǫ́dja, m. der Buchhalter, der Buchführer, Jan., C., nk.
-
knjigovǫ̑dnik, m. = knjigovodja, Cig. (T.).
-
knjigovǫ̑dstvọ, n. die Buchhaltung, Jan., nk.
-
knjigovŕtavəc, -vca, m. der Bücherwurm ( fig.), Cig.
-
knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
-
knjigoznȃnstvọ, n. die Bücherkenntnis, Cig.
-
knjigožèr, -žę́ra, m. der Büchernarr, Cig.
-
knjı̑štvọ, n. das Bücherwesen, Cig., Jan.; — die Literatur, nk.
-
knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
-
knjižę́vən, -vna, adj. literarisch, Cig., Jan., nk.; književni posel, literarische Beschäftigung, C.; — hs.
-
knjižę̑vnik, m. der Literat, Cig. (T.); — hs.
-
knjižę́vnost, f. = knjištvo, literatura, Jan., nk.; — hs.
-
knjížica, f. dem. knjiga, das Büchlein, Mur., Cig., Jan., nk.; pisna k., die Theke, Cig., Jan.
-
knjižíšče, n. = knjižnica, C.
-
knjı̑žnica, f. die Bibliothek, Cig., Jan., nk.; priročna k., die Handbibliothek, Cig.; posojałna k., die Leihbibliothek, Cig.
-
knjı̑žničar, -rja, m. der Bibliothekar, Cig., Jan., nk.
-
knjı̑žničarski, adj. Bibliothekars-, nk.
-
knjı̑žničən, -čna, adj. Bibliotheks-, Cig., nk.
-
knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
-
knjižnják, m. der Bücherschrank, Cig., Jan.
-
knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
-
knjižurína, f. = knjižura, Cig., Zora.
-
knòf, knófa, m. = gumb, der Knopf; — iz nem.
-
knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.
-
knǫ̑flica, f. dem. knofla.
-
knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
-
knūt, m. die Knute, Cig.; — rus.
-
kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.
-
kobaltīn, m. das Kobaltin, Cig. (T.).
-
kobilárna, f. der Stutenstall, Nov.; — = kobilarnica, Jan. (H.).
15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani