Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (15.401-15.500)
-
kljȗkanje, n. das Klopfen.
-
kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.- Mik.
-
1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
-
2. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. anklopfen, Jarn., Cig.
-
kljukonòs, -nǫ́sa, m. ein Mensch mit einer Krummnase oder Adlernase, Cig., Jan., M.
-
kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
-
kljukonǫ́sast, adj. mit einer Adlernase, Cig.
-
kljukonǫ̑səc, -sca, m. = kljukonos, m., C.
-
kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
-
kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
-
kljunáč, m. 1) ein Vogel mit großem Schnabel, der Großschnabel, C.; — 2) die Schnepfe; kljunači, Schnepfen (limicolae), Erj. (Ž.); — 3) der Schiffshaken, C.
-
kljunáča, f. die Keilhacke, Cig.; die Spitzhaue, Z.
-
kljunáčev, adj. von der Schnepfe, Schnepfen-, Cig.
-
kljunák, m. = kljunač 1), Hip.- C.
-
kljunaríca, f. kljunarice, Schnabelkräuter (gruinales), Tuš. (R.).
-
kljȗnast, adj. schnabelförmig, schnabelig; kljunasta podkova, das Stelzeisen, DZ.
-
kljȗnáš, m. kljunaši, Schnabelthiere (monotremata), Cig. (T.), Erj. (Ž.); čudoviti k., das sonderbare Schnabelthier (ornithorhynchus paradoxus), Erj. (Ž.).
-
kljunàt, -áta, adj. schnabelig, geschnäbelt, Cig.
-
kljȗnčək, -čka, m. dem. kljunec; 1) das Schnäbelchen; — 2) die Tulpe, Mur.; divji k., die wilde Tulpe (tulipa silvestris), Z.
-
kljȗnəc, -nca, m. dem. kljun; (kronasti) k. pri čeljusti, der Kronenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Som.).
-
kljȗnək, -nka, m. dem. kljun.
-
kljúniti, kljȗnem, vb. pf. mit dem Schnabel picken, hacken; — prim. kljuvati.
-
kljunjáti, -ȃm, vb. impf. = kljuvati, Notr.
-
kljȗnka, f. das Kopfgras (rhynchospora), Medv. (Rok.).
-
kljunorı̑łčnik, m. = kljunaš, das Schnabelthier, C.
-
kljunoròg, -rǫ́ga, m. = kljunorožec, Cig.
-
kljunorǫ̑žəc, -žca, m. der Nashornvogel, C.; veliki k., der große Nashornvogel (buceros rhinoceros), Erj. (Ž.).
-
kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
-
kljusína, f. = kljusa, Meg., Dalm.
-
kljuvȃłnik, m. der Beckhammer (der Kupferschmiede), V.-Cig.
-
klobasȃnje, n. unsinniges Geschwätz, Z.; das Zotenreißen, M., Cig.
-
klobásən, -sna, adj. Wurst-.
-
klobası̑n, m. = klobasač, Cig.
-
klobasíniti, -ı̑nim, vb. impf. = klobasati, Mur.
-
klobȃsnik, m. der Wurstfüller, Cig.
-
klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
-
klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.
-
klobúčən, -čna, adj. Hut-.
-
klobučevína, f. = klobučina, Jan., M.
-
klobučína, f. der Hutfilz, der Filz.
-
klobučı̑nar, -rja, m. der Filzmacher, Cig.
-
klobučínast, adj. 1) filzicht, Cig., Jan.; — 2) aus Filz, Filz-, Cig.; klobučinasti črevlji, Gor.
-
klobȗčnica, f. die Hutschachtel, Cig., Jan.
-
klobučnják, m. 1) die Hutform, Cig.; — 2) pl. klobučnjaki, Quallen (medusae), Cig., Erj. (Ž.); klobučnjaki rebraši, Rippenquallen, Cig. (T.).
-
klǫ́čenje, n. das Glucken; k. kokle, Str.
-
klofanica, f., nam. knoflica, Notr.- Levst. (Rok.).
-
klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.
-
klofrníca, f. 1) = klafrnica 4), Levst. (Rok.); — 2) = klofuta, Mur., Cig., Kr.
-
klofrníčiti, -ı̑čim, vb. impf. = kloftati, ZgD.
-
klofutȃnje, n. 1) das Ohrfeigen, M.; — 2) das Herumstreichen, M.
-
klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
-
klojčnik, m. das Klötzenbrot, Hal.- C., ogr.- C.
-
klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. ( dial.) klug = karg, C.
-
klōkan, m. das Känguruh, Jan.; velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.); — tudi: češ.
-
klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
-
klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
-
klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
-
klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
-
klòn, klóna, m. die Neigung, Cig. (T.).
-
klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
-
klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
-
klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
-
klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
-
klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
-
klončiti, -im, vb. impf. knarren (o vratih), C.
-
klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
-
klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
-
klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Idrija- Erj. (Torb.); — prim. klonja.
-
kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
-
klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
-
klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
-
kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
-
klǫ̑nja, f. die Vogelfalle, ogr.- C.; der Vogelkäfig, der Hühnerkäfig, ogr.- C.; der Taubenschlag, ogr.- Valj. (Rad).
-
klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
-
klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
-
klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
-
klopčȃnka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
klopníca, f. das Bankbrett, C.; das Bankladenbrett, DZ.
-
klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
-
klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
-
klopotȃnje, n. das Klappern, das Poltern.
-
klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
-
kloštràn, -ána, m. der Klosterbewohner, Jurč.
-
klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
-
kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
-
kložnjár, -rja, m. der Trödler, Cig.
-
kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
-
klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
-
kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
-
kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
-
kmę́tovanje, n. der Betrieb des Landbaues; das Landbauersein; das Wirtschaften.
-
kmę́tovščina, ** f. = kmetstvo, Cig.
-
kmı̑n, m. der Kümmel, Cig.; — prim. kumin.
-
knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
-
knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
-
knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
-
knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
-
knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
-
knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
-
knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani