Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.401-15.500)

  1. kljȗkanje, n. das Klopfen.
  2. kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.- Mik.
  3. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
  4. 2. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. anklopfen, Jarn., Cig.
  5. kljukonòs, -nǫ́sa, m. ein Mensch mit einer Krummnase oder Adlernase, Cig., Jan., M.
  6. kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
  7. kljukonǫ́sast, adj. mit einer Adlernase, Cig.
  8. kljukonǫ̑səc, -sca, m. = kljukonos, m., C.
  9. kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
  10. kljȗn, m. 1) der Schnabel; — 2) das Maul des Hahnes am Flintenschlosse, Cig.; — der Schnabel des Stampfschlägels, C.; — 3) račji k., die gemeine Entenmuschel (lepas anatifera), Erj. (Ž.).
  11. kljunáč, m. 1) ein Vogel mit großem Schnabel, der Großschnabel, C.; — 2) die Schnepfe; kljunači, Schnepfen (limicolae), Erj. (Ž.); — 3) der Schiffshaken, C.
  12. kljunáča, f. die Keilhacke, Cig.; die Spitzhaue, Z.
  13. kljunáčev, adj. von der Schnepfe, Schnepfen-, Cig.
  14. kljunák, m. = kljunač 1), Hip.- C.
  15. kljunaríca, f. kljunarice, Schnabelkräuter (gruinales), Tuš. (R.).
  16. kljȗnast, adj. schnabelförmig, schnabelig; kljunasta podkova, das Stelzeisen, DZ.
  17. kljȗnáš, m. kljunaši, Schnabelthiere (monotremata), Cig. (T.), Erj. (Ž.); čudoviti k., das sonderbare Schnabelthier (ornithorhynchus paradoxus), Erj. (Ž.).
  18. kljunàt, -áta, adj. schnabelig, geschnäbelt, Cig.
  19. kljȗnčək, -čka, m. dem. kljunec; 1) das Schnäbelchen; — 2) die Tulpe, Mur.; divji k., die wilde Tulpe (tulipa silvestris), Z.
  20. kljȗnəc, -nca, m. dem. kljun; (kronasti) k. pri čeljusti, der Kronenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  21. kljȗnək, -nka, m. dem. kljun.
  22. kljúniti, kljȗnem, vb. pf. mit dem Schnabel picken, hacken; — prim. kljuvati.
  23. kljunjáti, -ȃm, vb. impf. = kljuvati, Notr.
  24. kljȗnka, f. das Kopfgras (rhynchospora), Medv. (Rok.).
  25. kljunorı̑łčnik, m. = kljunaš, das Schnabelthier, C.
  26. kljunoròg, -rǫ́ga, m. = kljunorožec, Cig.
  27. kljunorǫ̑žəc, -žca, m. der Nashornvogel, C.; veliki k., der große Nashornvogel (buceros rhinoceros), Erj. (Ž.).
  28. kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
  29. kljusína, f. = kljusa, Meg., Dalm.
  30. kljuvȃłnik, m. der Beckhammer (der Kupferschmiede), V.-Cig.
  31. klobasȃnje, n. unsinniges Geschwätz, Z.; das Zotenreißen, M., Cig.
  32. klobásən, -sna, adj. Wurst-.
  33. klobası̑n, m. = klobasač, Cig.
  34. klobasíniti, -ı̑nim, vb. impf. = klobasati, Mur.
  35. klobȃsnik, m. der Wurstfüller, Cig.
  36. klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
  37. klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.
  38. klobúčən, -čna, adj. Hut-.
  39. klobučevína, f. = klobučina, Jan., M.
  40. klobučína, f. der Hutfilz, der Filz.
  41. klobučı̑nar, -rja, m. der Filzmacher, Cig.
  42. klobučínast, adj. 1) filzicht, Cig., Jan.; — 2) aus Filz, Filz-, Cig.; klobučinasti črevlji, Gor.
  43. klobȗčnica, f. die Hutschachtel, Cig., Jan.
  44. klobučnják, m. 1) die Hutform, Cig.; — 2) pl. klobučnjaki, Quallen (medusae), Cig., Erj. (Ž.); klobučnjaki rebraši, Rippenquallen, Cig. (T.).
  45. klǫ́čenje, n. das Glucken; k. kokle, Str.
  46. klofanica, f., nam. knoflica, Notr.- Levst. (Rok.).
  47. klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.
  48. klofrníca, f. 1) = klafrnica 4), Levst. (Rok.); — 2) = klofuta, Mur., Cig., Kr.
  49. klofrníčiti, -ı̑čim, vb. impf. = kloftati, ZgD.
  50. klofutȃnje, n. 1) das Ohrfeigen, M.; — 2) das Herumstreichen, M.
  51. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
  52. klojčnik, m. das Klötzenbrot, Hal.- C., ogr.- C.
  53. klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. ( dial.) klug = karg, C.
  54. klōkan, m. das Känguruh, Jan.; velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.); — tudi: češ.
  55. klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
  56. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
  57. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
  58. klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
  59. klòn, klóna, m. die Neigung, Cig. (T.).
  60. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
  61. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
  62. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
  63. klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
  64. klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
  65. klončiti, -im, vb. impf. knarren (o vratih), C.
  66. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
  67. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
  68. klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Idrija- Erj. (Torb.); — prim. klonja.
  69. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
  70. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  71. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
  72. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
  73. klǫ̑nja, f. die Vogelfalle, ogr.- C.; der Vogelkäfig, der Hühnerkäfig, ogr.- C.; der Taubenschlag, ogr.- Valj. (Rad).
  74. klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
  75. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
  76. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
  77. klopčȃnka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  78. klopníca, f. das Bankbrett, C.; das Bankladenbrett, DZ.
  79. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
  80. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
  81. klopotȃnje, n. das Klappern, das Poltern.
  82. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
  83. kloštràn, -ána, m. der Klosterbewohner, Jurč.
  84. klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
  85. kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
  86. kložnjár, -rja, m. der Trödler, Cig.
  87. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
  88. klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
  89. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
  90. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
  91. kmę́tovanje, n. der Betrieb des Landbaues; das Landbauersein; das Wirtschaften.
  92. kmę́tovščina, ** f. = kmetstvo, Cig.
  93. kmı̑n, m. der Kümmel, Cig.; — prim. kumin.
  94. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
  95. knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
  96. knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
  97. knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
  98. knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
  99. knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
  100. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.

   14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA