Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.301-15.400)

  1. 1. klénovəc, -vca, m. der Feldahornbaum, Mur.
  2. 2. klenovəc, -vca, m. die grüne Nussschale: oreh ima zelen klenovec, C., Pohl. (Km.); — prim. 2. glinja.
  3. klénovina, f. das Feldahornholz.
  4. klę̑nta, f. schlechter Fußgeher, Cig., M.
  5. klentálọ, n. = klenta, Cig., M.
  6. klę̑ntati, -am, vb. impf. schwerfällig, schlecht auftreten, M.
  7. klepáłən, -łna, adj. Dengel-: klepalno kladivo, der Dengelhammer, Z.
  8. klepȃłnik, m. 1) der Dengelstock, C., Gor.; sedel je pri klepalniku in klepal koso, Zv.; — 2) der Dengelhammer, Cig., Jan.
  9. klépanje, n. 1) das Klopfen, das Dengeln; — 2) das Dengelzeug, Polj.
  10. klepárnica, f. die Spenglerwerkstätte, Jan. (H.).
  11. klepetȃnje, n. 1) das Klappern; k. z zobmi, das Zähneklappern; — 2) das Geplapper, das Klaffen; das Klatschen.
  12. klepetávən, -vna, adj. = klepetav, Cig.
  13. klepı̑n, m. = star dedec, C.
  14. klépniti, klę̑pnem, vb. pf. einen Klapplaut bewirken: einen Klapp versetzen, Cig.; — zufallen: pokrov klepne, der Deckel fällt zu, C.; — erklirren, M.
  15. klerikālən, -lna, adj. die Interessen der Geistlichkeit betreffend oder vertretend, clerical, nk.
  16. klę́sniti, klę̑snem, vb. pf., Šol., C.; pogl. klecniti.
  17. klẹstı̑łnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
  18. klẹstína, f. abgehackter Zweig, Cig.; coll. abgehackte Zweige, Z.
  19. klẹ́stniti, klẹ̑stnem, vb. pf. 1) beschneiden, abästen, C.; — 2) schlagen, C.
  20. klẹščenína, f. abgehackte Reiser, C.
  21. klẹ́ščenje, n. das Behacken, das Abästen.
  22. klẹščevína, f. der Wunderbaum (ricinus), Cig.
  23. klẹ̑ščman, m. der Hirschkäfer (lucanus cervus), Notr.- Cig., Idrija- Štrek. (LjZv.).
  24. klẹ̑ščnica, f. die Zangenhälfte, M.
  25. klẹ̑ščnik, m. 1) großer Vorderzahn, Cig., M.; mlečni kleščniki, Nov.; — 2) = dlesk, C.; — 3) oni kolček na plužni, za katerega drži pri oranju kleščar, Gor.; — prim. klešče 3).
  26. klẹ̑štrnja, f. der eine Theil der Kummetklammer, C.
  27. klẹ̑štrnjak, m. = kleštre, C.
  28. klẹtánja, f. ein schlechter Keller, C.
  29. 1. klẹ̑tən, -tna, adj. Keller-; klẹ̑tni oddušek, das Kellerloch, Jan.
  30. 2. klę́tən, -tna, adj. fluchenswert, Cig.
  31. klẹtína, f. = kletka, Vrt.
  32. 1. klẹ̑tnik, m. = kletar, Guts., Cig.
  33. 2. klę̑tnik, m. der Flucher, kajk.- Valj. (Rad).
  34. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
  35. klevetnik, m. = obrekovavec, nk.; — stsl.
  36. klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.
  37. klicȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  38. klícanje, n. das Rufen; k. na Boga, die Anrufung Gottes, Krelj; k. na boj, die Herausforderung zum Kampfe, Cig.
  39. klicenòs, -nǫ́sa, m. der Keimträger, Cig. (T.).
  40. klíčən, -čna, adj. Keim-, Cig., Tuš. (B.), Cig. (T.).
  41. klı̑čnica, f. das Keimloch, Cig. (T.), Tuš. (B.).
  42. klı̑čnik, m. das Keimbläschen: iz mehurčiča se razvije klica, zato ga imenujemo kličnik, Erj. (Izb. sp.).
  43. klíkniti, klı̑knem, vb. pf. ausrufen, Jan., nk.
  44. klimātičən, -čna, adj. podnebja se tičoč, klimatisch, Cig. (T.), nk.
  45. 1. klìn, klína, m. 1) = zagozda, der Keil, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) der Pflock, der Döbel, der Holznagel, der Bolzen; klin s klinom, = ein Keil treibt den andern; klin se s klinom izbija, Jurč.; na klin obesiti, auf den Nagel hängen; — die Leitersprosse.
  46. 2. klìn, -ína, m. = 2. klen, Gor.
  47. klı̑nar, -rja, m. der Pflock- oder Nagelschneider, Cig.
  48. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  49. klinčȃłnica, f. die Klöppelmaschine, DZ.
  50. klı̑nčati, -am, vb. impf. 1) klince biti (otročja igra), Dol.; — klince premikati po vejicah (otročja igra), BlKr.; — 2) klöppeln, Jan.; na bučah tenke mrežice k., nk.
  51. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
  52. klı̑nčevje, n. coll. = klinci: die Klöppel (bei der Verfertigung von Spitzen gebraucht), SlN.
  53. klı̑nčič, m. die Nelke (dianthus), Tuš. (B.).
  54. klı̑nčka, f. neko kiselo jabolko, C.
  55. klı̑nčkati, -am, vb. impf. klöppeln, Cig.
  56. klínčkov, adj. Nelken-, Jan.
  57. klínčkovəc, -vca, m. der Nelkenstock, Jan.
  58. klı̑nčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. klı̑nəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
  60. klīničən, -čna, adj. h kliniki spadajoč, klinisch.
  61. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
  62. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
  63. klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.
  64. klı̑nje, n. coll. Pflöcke, Holznägel, Mur.
  65. klı̑nkati, -am, vb. impf. klimpern, Cig.
  66. klinkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
  67. klinktáč, m. der Schreiadler (aquila naevia), C.
  68. klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
  69. klinolìk, -líka, m. das Sphenoid, h. t.- Cig. (T.).
  70. klínov, adj. Pflock-, Keil-, Cig.
  71. klinovina, f. die grüne Nussschale, C.; — pogl. 2. glinja, klenovec.
  72. kljúbəčen, -čna, adj. trotzend, Dol.- Levst. (Rok.).
  73. kljubę̑stən, -tna, adj. trotzig, boshaft, ränkesüchtig, Fr.- C.
  74. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
  75. kljubę̑tən, -tna, adj. = kljubesten, Guts., C.; kljubetni otroci, Slom.
  76. kljubę̑tnica, f. die gerne einem etwas zum Trotze thut, Fr.- C.
  77. kljubę̑tnik, m. der gerne einem etwas zum Trotze thut, Guts., Fr.- C.
  78. kljubę̑zən, -zni, f. der Trotz, Cig.; prej (pred ženitvijo) ljubezen, potlej kljubezen, Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  79. kljúbičən, -čna, adj. = kljubečen, Jan. (H.).
  80. kljúbostən, -stna, adj. = kljubesten, trotzig, Jan.
  81. kljúbostnica, f. die Trotzerin, Jan. (H.).
  82. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).
  83. kljubováłən, -łna, adj. trotzend, trotzig, Jan.; kljubovȃłni ponos, Zv.
  84. kljubovȃnje, n. das Trotzen, Cig., Jan., M., C.
  85. kljúbovatən, -tna, adj. = kljubljiv, kdor rad kljubuje, Gor.
  86. ključȃłnica, f. 1) das Schloss; — viseča k., das Vorlegeschloss, Cig., Jan.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  87. ključȃłničar, -rja, m. der Schlosser, Mur., Cig., Jan.; ključalničar dela ključalnice, Ravn. (Abc.).
  88. ključȃłničarica, f. die Schlossersfrau, Cig.
  89. ključȃłničarski, adj. Schlosser-, Cig.
  90. ključȃłničarstvọ, n. das Schlosserhandwerk, Cig., Jan.
  91. ključȃłničən, -čna, adj. Schloss-, Cig.
  92. ključȃłničica, f. dem. ključalnica, kleines Schloss.
  93. ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.- Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
  94. ključȃničar, -rja, m. der Schlosser, Levst. (Nauk), Vrt.
  95. kljúčən, -čna, adj. Schlüssel-.
  96. ključenica, f. 1) Guts., Mur., Jan.; pogl. ključanica; — 2) ključeníca, magere Kuh, C.
  97. ključevína, f. etwas Krummes, C.
  98. kljȗčnica, f. das Schlüsselbein, V.-Cig., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  99. kljȗčnik, m. die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), Soška dol.- Erj. (Torb.); — (= lučnik [verbascum], Hal.- C.).
  100. ključnína, f. das Schlüsselgeld, Cig.

   14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA