Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.101-15.200)

  1. kəljástən, -stna, adj. = keljast, Mur.
  2. kēmičən, -čna, adj. chemisch, Cig., Jan., nk., kemične tvarine, Chemicalien, Jan.
  3. kənáti se, -ȃm se, vb. impf. = brandig werden, sich entzünden (o ranah), Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  4. kę́ncəlj, -clja, m. die Klette (lappa), Josch.
  5. kę̑nda, f. = torba, C.
  6. kengurū, m., Cig., pogl. kenguruj.
  7. kengurūj, m. das Känguruh: velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.).
  8. kę́panje, n. das Bewerfen mit Schneeballen.
  9. kepę̑n, m. das große Wiesel, das Hermelin (mustelina erminea), Frey. (F.).
  10. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  11. kepljenik, m., KrGora, pogl. kupljenik.
  12. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  13. kəsȃnje, n. die Reue.
  14. kəsə̀n, -snà, adj. = kesan.
  15. kəsnè, -ę́ta, m. der Säumige, Z.
  16. kəsnẹ̑la, f. die Säumige, Z.
  17. kəsnẹ̑nje, n. das Säumen, Cig.
  18. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  19. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
  20. kəsnı̑vəc, -vca, m. der Zauderer, (kas-) Cig.
  21. kəsnóba, f. das Säumnis, Cig., Bas.
  22. kəsnǫ̑ča, f. = kesnost, Jan. (H.).
  23. kəsnoglàv, -gláva, adj. ungelehrig, stumpfsinnig, Jan.
  24. kəsnọ̑st, f. die Saumseligkeit, Dict., Cig., Jan.; — die Späte, Cig., Jan.
  25. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
  26. kəsnoúmən, -mna, adj. langsamen Verstandes, M.; k. biti, einen langsamen Kopf haben, Cig.
  27. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
  28. kəsnovȃvəc, -vca, m. der Langsame, Jan.
  29. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  30. kę́tina, f. die Kette; — iz stvn. chetina, Mik. (Et.); pogl. veriga.
  31. kę́tinica, f. dem. ketina; — zlata k. = grenkuljica (glechoma), Tuš. (B.).
  32. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  33. kę̑žman, m. vamp, pl. kežmani = kerepuhi, Kuttelflecke, Dalm. (Reg.).
  34. kidȃłnica, f. die Mistgabel, Z.; = pl. kidalnice, Cig.
  35. kídanje, n. das Wegräumen (des Mistes, Schnees).
  36. kiháłən, -łna, adj. Niese-: kihȃłni prah, das Niesepulver, Cig.
  37. kíhanje, n. das Niesen.
  38. kíhniti, kı̑hnem, vb. pf. einmal niesen; kihniti se mi hoče, es ist mir nieserlich, Cig.
  39. kijenǫ̑səc, -sca, m. der Keulenträger, Cig., Jan.
  40. kikiríkanje, n. das Krähen des Hahnes.
  41. kílavnik, m. der Sanikel, das Bruchkraut (sanicula), Cig.
  42. kíłən, -łna, adj. Bruch-: kı̑łna preveza, das Bruchband, Jan.; = kilni pas, Cig.
  43. kiłnják, m. neka trava za kilavo deco, C.
  44. kilocẹ̑łnik, m. der Brucharzt, Cig.
  45. kimȃłnik, m. = kimalo 2), Sen. (Fiz.).
  46. kímanje, n. das Nicken mit dem Kopfe.
  47. kímavnica, f. = kimavka 2), Z. (kimovnica) Jan., Strp.
  48. kimena, f. = kumena, der Kümmel (carum), Cig., Jan.
  49. kimina, f. = kimena, kumena: zelje s kimino potresti, Ravn.
  50. kímniti, kı̑mnem, vb. pf. eine nickende Kopfbewegung machen, Mur., Cig., Jan., Mik.
  51. kīna, f. die Chinarinde, Cig., Jan., Cig. (T.).
  52. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
  53. kı̑nč, m. der Schmuck, der Zierat, die Zierde, Cig., Jan., nk.; — der Schatz: kinče si spravljati, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. kincs, der Schatz, Mik. (Et.).
  54. kı̑nčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk.
  55. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
  56. kı̑nčnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
  57. kinīn, m. neko zdravilo, das Chinin, Cig. (T.).
  58. kíniti, kı̑nem, vb. pf. 1) eine nickende Kopfbewegung machen, Alas.; z glavo k., Dol.; — winken, Hal.- C.; — 2) tudi: impf. trava ne raste več, ampak kine, C.; ajda po mrazu kine, Z.; — k. k čemu, für etwas eingenommen sein, Cig.; — prim. stsl. kyti, nicken.
  59. kı̑nkalica, f. die Meise (parus), Notr. ( Ravn.)- Cig.
  60. kı̑nkalọ, n. der Kopfnicker, Cig., Jan.
  61. kı̑nkati, -am, vb. impf. nicken, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); dremaje k. z glavo, Cig., Jan.; (beim Gehen) wanken, schwanken, Mur., Cig., Jan.; — zweifeln, Cig.; — nam. kimkati, prim. kimati.
  62. kínkav, adj. nickend, Jan. (H.); — wankend: kinkavo hoditi, Cig.
  63. kı̑nkavt, m. 1) der Nicker, Z.; — 2) = kinkež 2), Cig., Gor.; na kinkavtih pripeljati, Škrinj.
  64. kínkəlj, -klja, m. ein wackelnd einhergehender Mann, BlKr.
  65. kı̑nkež, m. 1) der Nicker, Z.; — 2) ein zweirädriger Handkarren, Cig., Jan.; — prim. kimpež.
  66. kinkljáti, -ȃm, vb. impf. wackelnd einhergehen, BlKr.; — pren. etwas unvollständig thun, BlKr.
  67. kínkniti, kı̑nknem, vb. pf. einmal nicken: z glavo k., Jurč.; — überkippen, Cig.; dremaje z voza kinkniti, Z.; — zid je kinknil, die Mauer hat sich gesenkt, Cig.
  68. kīnov, adj. China-: kinova kislina, die Chinasäure, Cig. (T.).
  69. kīnovəc, -vca, m. der Fieberrindenbaum, der Chinarindenbaum (cinchona), Cig., Tuš. (B.); kinovci, die Chinabäume, Cig. (T.).
  70. kipárnica, f. die Bildhauerwerkstatt, das Bildhaueratelier, Cig. (T.).
  71. kipẹ̑nje, n. das Aufwallen einer Flüssigkeit, die Wallung; das Ueberlaufen (beim Sieden); morsko k., die Meeresbrandung, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; die Effervescenz ( chem.), Cig. (T.).
  72. kı̑pnik, m. der Auflauf, der Koch, Cig., Jan.
  73. kípniti, kı̑pnem, vb. pf. aufgehen (vom Teige), auflaufen; kruh neče kipniti, je že kipnil; (tudi impf. jvzhŠt.).
  74. kı̑pnjak, m. der Germkuchen, Mur., die Dampfnudel, C.
  75. kı̑pnjenəc, -nca, m. der Auflauf, der Koch, Jan. (H.).
  76. kípnjenje, n. das Aufgehen (des Teiges), Z., jvzhŠt.
  77. kı̑pnjenke, f. pl. neke gibanice, C.
  78. kı̑pnjenki, m. pl. Germnudeln, Guts., Mur.
  79. kipoznȃnstvọ, n. die Bilderkunde, Jan. (H.); pogl. podoboznanstvo.
  80. kirǫ̑vnat, adj. felsig, Cig.
  81. kisȃłnica, f. die Gährkammer, Cig.
  82. kísanje, n. 1) das Säuern, Cig.; — 2) die saure Gährung, Cig., Jan., Sen. (Fiz.); — 3) trotziges Weinen, C.
  83. kisárnica, f. die Essigfabrik, Cig.
  84. kiselína, f. 1) die Säure, Mur., Cig. (T.), Valj. (Rad); ( nav. kislina); — 2) Saures, saure Speise(n), ( n. pr. kisela repa, kiselo zelje itd.), Svet. (Rok.); — 3) saure Milch, vzhŠt.; zvara in k., Pjk. (Črt.); — kíselina, Škrab. (Cv.).
  85. kísełnat, adj. säuerlich.
  86. kísełnica, f. = kisla voda, Guts., V.-Cig.
  87. kísən, -sna, adj. Essig-: kı̑sna jeguljica, das Essigälchen, Cig.
  88. kislína, f. = kiselina: 1) etwas Saures: Sauerkraut, saure Rüben, Z.; — saure Milch, C.; — 2) die Säure, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kremikova k., die Kieselsäure, mravska k., die Ameisensäure, žolčna k., die Gallensäure, Erj. (Som.); žveplena k., die Schwefelsäure, solitarna k., die Salpetersäure, solna k., die Salzsäure, ocetna k., die Essigsäure, Sen. (Fiz.); ogljikova k., die Kohlensäure, Erj. (Min.); pruska k., die Blausäure, Vrtov., Cig., Strp.; — kíslina, Met.
  89. kislótən, -tna, adj. etwas sauer: kislotno vino, anbrüchiger Wein, Cig.
  90. kislovína, f. = kislina 2).
  91. kísniti, kı̑snem, vb. impf. sauer sein, in das Saure ziehen, Cig.
  92. kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.- Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).
  93. kisovȃrnica, f. die Essigfabrik, Cig., Jan.
  94. kítən, -tna, adj. sehnig, Cig.
  95. kı̑tnat, adj. sehnig, Cig., Jan.
  96. kitolǫ̑vnica, f. ladija k., der Walfischfahrer, Cig., Jan.
  97. kitovína, f. das Walfischfett, Cig., Vrt.
  98. kládən, -dna, adj. Block-: klȃdno karanje = kladna kazen, Danj. (Posv. p.); — prim. klada 3).
  99. kladę́nəc, -nca, m. der Brunnen, DZ.; — hs.
  100. kládenje, n. das Vorlegen des Futters, die Fütterung des Viehes, Cig., Valj. (Rad).

   14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA