Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (15.001-15.100)

  1. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  2. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  3. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  4. kaštrȗn, m., pogl. koštrun.
  5. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  6. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  7. katȃnčev, adj. Wau-, katančevo žoltilo, das Waugelb, Cig. (T.).
  8. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  9. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  10. katánja, f. neka vinska trta, Kanal- Erj. (Torb.).
  11. katārən, -rna, adj. Katarrhal-, katarrhalisch, Cig., Jan.
  12. katarı̑nčica, f. = marjetica, BlKr.
  13. katarı̑nka, f. neka hruška: die Katharinenbirne, Cig.
  14. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  15. katastrālən, -lna, adj. = katastrski, Cig., Jan., Cig. (T.).
  16. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).
  17. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  18. katǫ̑ličan, m. der Katholik; tudi: katoličàn.
  19. katoličánəc, -nca, m. = katoličan, ogr.- M., Mik.
  20. katǫ̑ličanka, f. die Katholikin; tudi: katoličánka.
  21. katǫ̑ličanstvọ, n. der Katholicismus; tudi: katoličȃnstvọ.
  22. katōptričən, -čna, adj. katoptrisch, Cig. (T.).
  23. katorna, f., Mur., pogl. kotorna.
  24. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  25. katūn, m. neka bombaževa tkanina, der Kattun.
  26. katunár, -rja, m. der Kattunweber, Cig., Jan.
  27. katunárnica, f. die Kattunfabrik, Cig., Jan.
  28. katunárski, adj. die Kattunarbeiten betreffend: -ska stiskalnica, die Kattunpresse, Cig.
  29. katūnast, adj. kattunen.
  30. katūnov, adj. kattunen.
  31. katūnski, adj. Kattun-: -ska igla, die Kattunnadel, Cig.
  32. kavárna, f. das Kaffeehaus, Jan., nk.
  33. kavȃrnar, -rja, m. der Cafetier, nk.
  34. kavárnica, f. = kavarna, Mur., Cig., Jan.
  35. kavȃrnik, m. der Kaffeeschenk, der Cafetier, Cig., Jan.
  36. kȃvčevina, f. = kavčina, jvzhŠt.
  37. kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  38. kȃvdranje, n. das Kaudern, das Gekoller des Truthahnes.
  39. kávən, -vna, adj. Kaffee-, Mur., Jan., nk.
  40. kȃvnar, -rja, m. der Borkenkäfer, Poh.; — prim. knaver.
  41. kȃvnica, f. die Kaffeeschale, Jan.
  42. kȃvnik, m. die Kaffeebüchse, Jan.
  43. kavovína, f. das Kaffein, Cig. (T.).
  44. kȃvran, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax), Mur., Erj. (Ž.), BlKr., jvzhŠt., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  45. kavrána, f. = vrana, Celjska ok.- C.
  46. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  47. kávrnat, adj. wollig, rauh, C.
  48. kávrnčən, -čna, adj. zottig, wollig, (tudi: kab-) ogr.- C.
  49. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
  50. kávrnica, f. die Wolle, die sich beim Weben bildet, Z.
  51. kávrnje, n. das Rauhe am Tuche, C.
  52. kávrnka, f. = kavrna, C., Zora.
  53. kȃvsanje, n. das Hacken mit dem Schnabel; — das Gezänke.
  54. kávsniti, kȃvsnem, vb. pf. mit dem Schnabel oder mit einem ähnlichen Gegenstande piken, haken, schnappen.
  55. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  56. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  57. kazȃłnica, f., Cig., C., pogl. monštranca.
  58. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  59. kázanje, n. das Zeigen.
  60. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  61. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  62. kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.- Mik., jvzhŠt.
  63. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  64. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  65. kázənski, adj. Straf-, Criminal-, Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko pravo, das Strafrecht, das Criminalrecht, Cig., Jan., DZ.; v stvareh kazenske sodbe, in strafgerichtlichen Angelegenheiten, Levst. (Nauk).
  66. kazənskoprávdən, -dna, adj. Strafprocess-, Jan., DZ.
  67. kazənskoprávən, -vna, adj. strafrechtlich, DZ.
  68. kazənskosǫ́dən, -dna, adj. strafgerichtlich, DZ.
  69. kazíłən, -łna, adj. verderbend, verderblich, Cig., nk.; entstellend, nk.
  70. kaznę̑n, adj. 1) = kazenski, DZ.; — 2) mit Abgaben belastet: tiste stare hiše so bile kaznene, Gor.
  71. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
  72. kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznı̑łna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
  73. kaznilíšče, n. der Strafort, Cig., DZ.
  74. kaznı̑łnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., nk.
  75. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  76. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  77. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
  78. kaznìv, -íva, adj. strafbar, Mur., Cig., Jan., nk.
  79. kaznı̑vəc, -vca, m. der Strafer, Cig.
  80. kaznı̑vka, f. die Straferin, Cig.
  81. kaznívost, f. die Strafbarkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
  83. kaznjénje, n. das Strafen.
  84. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  85. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
  86. kaznováłən, -łna, adj. strafend, Straf-, Cig., Jan., nk.
  87. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
  88. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
  89. kaznovȃnje, n. das Strafen.
  90. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
  91. kaznovȃvəc, -vca, m. der Strafer, Mur., Cig., Jan., nk.
  92. kaznovȃvka, f. die Straferin, Cig., nk.
  93. kažénje, n. das Verderben, das Verhunzen, das Entstellen.
  94. kəblánja, f. = keblača, C.
  95. kəblę̑nik, m. kraj, kamor se postavljo škafi, BlKr.
  96. kəcniti, -nem, vb. pf. berühren, Jarn.; — mit der Ruthe schlagen, Jan. (H.).
  97. kədájšnji, adj. manchmalig: kedajšnje (njegovo) govorjenje, Jurč.
  98. kədánji, adj. einstig, künftig, SlN.
  99. kegljȃłnica, f. = kegljišče, Cig.
  100. kę́hniti, kę̑hnem, vb. pf. = kihniti, Mur., Volk.- M., Mik.

   14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA