Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (14.801-14.900)
-
kamenoròv, -rǫ́va, m. = kamenolom, Nov.
-
kamenosẹ̀k, -sẹ́ka, m. = kamenar, der Steinmetz, Mur., Cig., nk.
-
kamenoslǫ̑vje, n. die Lithologie, Jan.
-
kamenotȇrəc, -rca, m. der Steinbrecher, C.
-
kamenotę̑səc, -sca, m. der Steinmetz, Cig., Jan., C., Zora; — rus.
-
kamenotìs, -tísa, m. = kamenotisk, Jan.
-
kamenotísən, -sna, adj., Cig., pogl. kamenotiskoven.
-
kamenotìsk, -tíska, m. der Steindruck, die Lithographie, Cig. (T.), C., nk.
-
kamenotiskár, -rja, m. der Steindrucker, der Lithograph, Cig., Jan., nk.
-
kamenotiskárna, f. = kamenotiskarnica, nk.
-
kamenotiskárnica, f. die Steindruckerei, lithographische Anstalt, Cig., Jan., C., nk.
-
kamenotískovən, -vna, adj. lithographisch, Jan. (H.).
-
kámenov, adj. = kamenen, kamenit, Trub.- Mik.
-
kamenovàlj, -válja, m. der Steinwälzer (strepsilas), Erj. (Z.).
-
kamenovȃnje, n. die Steinigung, Mur., Cig., Jan.
-
kamenováti, -ȗjem, vb. impf. steinigen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
-
kamenovȃvəc, -vca, m. der Steiniger, Mur.
-
kamenovȃvka, f. die Steinigerin, Mur.
-
kámenovəc, -vca, m. das Erdöl, Jan. (H.).
-
kamenovína, f. = kamenina, Jan. (H.).
-
kamenovı̑t, adj. steinig, Jan., Trub.- M.
-
kamenovítən, -tna, adj. = kamenovit, Meg.
-
kamenovr̀t, -vŕta, m. navadni k., die gemeine Bohrmuschel (pholas dactylus), Erj. (Ž.).
-
kamenoznȃnstvọ, n. die Lithologie, Jan.
-
kamenožę̑rəc, -rca, m. der Lithophag, Jan.
-
kamenožı̑vka, f. die Steinkoralle, Jan. (H.).
-
kámenstvọ, n. das Steinreich, Jan.
-
kámenščica, f. die Steinkirsche, vzhŠt.- C.; — neka breskev, kajk.- Valj. (Rad).
-
kámenščnica, f. = kamenščica (Steinkirsche), C.
-
kamerālən, -lna, adj. Cameral-, Cig., Jan.
-
kāmerən, -rna, adj. Kammer-, Cig., Jan.; kamerni urad, das Kammeramt, Cig., Jan.
-
kāmernik, m. der Kämmerer, Cig., C.; (po češ.).
-
kamíličən, -čna, adj. Kamillen-; kamilično cvetje.
-
kamíličnik, m. der Kamillenthee, Jan.
-
kamn-, pogl. kamen-.
-
kāmornik, m. der Kämmerer, C.; mestni k. ali denarničar, Let.
-
kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
-
1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
-
2. kȃn, m. der Tropfen: hodil je žganje pokušat, dokler ga je bilo kak kan, Goriš.; — der Fettropfen, das Fettauge: k. na juhi, juha brez kanu, Gor.; — niti za kan, nicht um ein Geringes, Goriš.
-
3. kȃn, m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.
-
4. kān, m. mongolischer, tatarischer Häuptling, der Khan.
-
5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
-
kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
-
kanāl, m. der Canal.
-
kanȃrčək, -čka, m. dem. kanarec.
-
kanȃrəc, -rca, m. der Kanarienvogel (fringilla canaria), Jan., Erj. (Ž.).
-
kanȃrka, f. das Weibchen des Kanarienvogels, Valj. (Rad).
-
kȃnast, adj. kahmig: kanasto vino, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — prim. 3. kan.
-
kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
-
kancelı̑ja, f. pisarna, die Kanzlei, Cig., Jan.; ( nav. kanclija).
-
kancelı̑jski, adj. Kanzlei-, Cig., Jan.
-
kancelı̑jstvọ, n. das Kanzleiwesen, Cig., Jan.
-
kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
-
kancelı̑rstvọ, n. das Kanzleramt, DZ.
-
kancelīst, m. neka vrsta uradnikov, der Kanzlist, Cig., Jan., nk.
-
kancláti se, -ȃm se, vb. impf. zanken, Dol.
-
kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
-
kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
-
kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
-
kāndis, m. der Kandiszucker, Jan.
-
kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
-
1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
-
2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
-
kanefās, m. eine Art Stoff, Canevas, Cig.
-
kanefāsast, adj. aus Canevas, Cig.
-
kanēla, f. der Zimmtbaum, der Kanellbaum (canella), Mur.
-
kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
-
kanglica, f. dem. kangla.
-
kanílọ, n. prekanjen človek, Notr.
-
kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
-
kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
-
kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
-
kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
-
kánjav, adj. mit zerrauften Kopfhaaren, vzhŠt., C.
-
kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
-
kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
-
kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
-
kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
kȃnka, f. der Tripper, Mik.
-
kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
-
kánkole, f. pl. = kankola, Mur.
-
kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
-
kanljìv, -íva, adj. betrügerisch, Mur.
-
kanljívost, f. betrügerisches Wesen, der Trug, Mur.; laž in kanljivost, Danj. (Posv. p.).
-
kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
-
kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
-
kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.
-
kanonāda, f. streljanje s kanoni, die Kanonade, Jan.
-
kanonár, -rja, m. der Kanonengießer, Cig.
-
kanōnik, m. der Domherr, der Canonicus.
-
kanonír, -rja, m. der Kanonier.
-
kanonovína, f. das Kanonenmetall, Cig.
-
kānova, f. = kanoba, Štrek.
-
kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
-
kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
-
kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
-
kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
-
kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
-
kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
-
kanterič, m. = kantarič, Bes.
14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani