Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (14.601-14.700)

  1. justīčən, -čna, adj. pravosoden, Justiz-, nk.
  2. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  3. jutovína, f. die Juteware, DZ.
  4. jutránji, adj. = jutrnji, Cig., Jan., Mik.; na jutranje vzeti = na jutrnje vzeti, Z.
  5. jutránjica, f. = jutrnjica, Cig.
  6. jútrašnji, adj. morgig, (utrašnji) ogr.- Mik.
  7. jutrę́nji, adj. = jutranji, jutrnji, Mur., Cig., vzhŠt.
  8. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  9. jutrę́njka, f. die Morgenzeit, der Vormittag, C.
  10. jútrina, f., Mur., Cig., Jan., Dalm.; pogl. jutrnja.
  11. jútrinji, adj. = jutrišnji.
  12. jútrišnji, adj. morgig; po jutrišnjem, übermorgen.
  13. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
  14. jútrn, adj. Morgen-; jȗtrna megla; — pogl. jutrnji.
  15. jȗtrna, f., Jan.; pogl. jutrnja.
  16. jȗtrnica, f. = jutrnjica.
  17. jutrnína, f. = jutrnjina, Mik.
  18. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  19. jutrnják, m. der Morgenwind, Mur.
  20. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  21. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  22. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  23. jutrnjína, f. die Morgengabe = jutrnja, Mur., Cig.
  24. jȗtrnjski, adj. jutrnje se tičoč: jutrnjsko pismo, der Ehevertrag, Cig., C.
  25. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  26. jútrovčan, m. = jutrovec, C.
  27. jutrovína, f. = jutrova dežela, jutrovo, C.
  28. jútrovnik, m. = jutrnjik 2), der Morgenpunkt, Cig.
  29. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
  30. jútršnjice, f. pl. = jutrnjica 3), vzhŠt.
  31. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  32. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  33. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  34. júžinica, f. dem. južina; der Imbiss, kleines Mittagsmahl oder Nachmittagsbrot.
  35. južna, f., pogl. južina.
  36. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  37. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
  38. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  39. južnovzhǫ́dən, -dna, adj., Jan., pogl. jugovzhoden.
  40. južnozapádən, -dna, adj., Jan., pogl. jugozapaden.
  41. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  42. kabinēt, m. postranska soba, das Cabinet.
  43. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  44. kábrn, adj. haarig, wollig (vom Tuch), C.
  45. kábrna, f. = kavrna, C.
  46. kábrnast, adj. = kabrnat, Notr.
  47. kábrnat, adj. kavrnat, C.
  48. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
  49. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
  50. kačı̑nka, f. = ogor, Cig.
  51. kačjepíčən, -čna, adj. giftig ( fig.): k. jezik, kačjepična divjakinja, LjZv.
  52. kȃčnica, f. 1) = ogor, der Aal, C.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia officinalis), C.
  53. kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
  54. kačnják, m. 1) das Schlangenloch, Mur., Cig., C.; — 2) das Schlangengift, C.; der Schlangenbisam, Mur.
  55. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
  56. kačȗnka, f. das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  57. kádən, -dna, adj. rauchig: kadnọ̀ je, es raucht, Svet. (Rok.).
  58. kadēnca, f. glasopad, die Cadenz ( mus.).
  59. kadētnica, f. das Cadettenhaus, Cig.
  60. kȃdežən, -žna, adj. Rauch-: kadežni tobak, C.
  61. kadíłən, -łna, adj. zum Räuchern gehörig, Rauch-, Mur., Cig.; kadı̑łni les, das Räucherholz, Cig.; kadilni dar, das Rauchopfer, Cig., Jan.; kadilni altar, Dalm.
  62. kadı̑łnica, f. 1) das Rauchfass, das Thuribulum; — 2) die Schmauchstube, Cig.
  63. kadı̑łnik, m. 1) = kadilnica 1), Meg., Alas., Cig., Jan., Dalm.; — 2) die Rauchröhre, das Rauchloch, Mur.
  64. kadı̑łnjak, m. = kadilnik 1), Guts.
  65. kadnáč, m. = zapah, Kras- Levst. (Rok.); — prim. it. catenaccio.
  66. kadník, m. = kadilnica 1), das Rauchfass, Let.
  67. kadúnja, f. die Mulde ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; nav. pl. kadunje, die Mulde zum Ausschwingen des Getreides, Cig., Jan., C., Dol.; eine größere Mulde, die als Backtrog dient, Dict., Guts., Mur., Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.).
  68. kadúnjast, adj. muldenförmig, Cig. (T.), C.; k. dol, ein Muldenthal, Jes.
  69. kadúnjice, f. pl. dem. kadunje; die Getreide oder Futterwanne, (wird auch als Kinderwiege benützt), jvzhŠt.
  70. kadúnjičast, adj. = kadunjast, Cig.
  71. kadȗnjke, f. pl. eine Kinderwiege, vzhŠt.- C.
  72. káfrn, adj. Kampfer-; kafrno olje, das Kampferöl, Cig.
  73. kaftān, m. turško oblačilo, der Kaftan.
  74. kájanje, n. 1) das Tadeln, Jarn.; — 2) die Reue, Cig. (T.).
  75. kajénje, n. 1) das Räuchern; — 2) das Rauchen.
  76. kājman, m. = aligator, Jan., Erj. (Ž.).
  77. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
  78. kȃjžnik, m. = kajžar, Jan.
  79. kakaovína, f. die Cacaomasse, Jan.
  80. kakāovnik, m. = kakaovec, Jan.
  81. kakaovnják, m. = kakaovnik, Cig.
  82. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
  83. kákoršnost, f. = kakšnost, Jsvkr.
  84. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
  85. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  86. kakǫ̑vstvən, adj. qualitativ, Cig. (T.).
  87. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
  88. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
  89. kákršnost, f. = kakšnost, (-nọ̑st) Kast.
  90. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
  91. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
  92. kákšnost, f. die Qualität, die Beschaffenheit, Mur., Cig. (T.), DZ., nk.
  93. kaktovnica, f. = kaktica, Cig. (T.).
  94. kalȃłnik, m. = kalalo, Ip.
  95. kalamīna, f. der Galmei, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — prim. fr. calamine, Galmei.
  96. kalȃn, -łnà, adj. = kalen.
  97. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
  98. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
  99. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
  100. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.

   14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA