Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (14.401-14.500)
-
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
-
jermenáč, m. iz jermenov spleten bič, korobač, Dol.- Erj. (Torb.).
-
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
-
jermenár, -rja, m. = remenar, Mur., Cig., Jan.; (jermę̑nar), Valj. (Rad); prim. remenar.
-
jermenáriti, -ȃrim, vb. impf. remenariti, Cig.; = remenarski.
-
jermenárski, adj. = remenarski, Cig.
-
jermenȃrstvọ, n. = remenarstvo, Cig., Jan.
-
jermę́nast, adj. riemenartig; — zähe, Cig.
-
jermę̑nčək, -čka, m. dem. jermenec; das Riemchen.
-
jermę̑nəc, -nca, m. dem. jermen; = remenec, das Riemchen, Mur., Cig.; der Schnürriemen, Dict., Cig.
-
jermę̑nje, n. coll. = remenje, die Riemen, das Riemenzeug, Cig., Jan.
-
jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
-
jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
-
jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
-
jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
-
1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
-
2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
-
jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
-
jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
-
jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
-
jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
-
jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
-
jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
-
jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
-
jesenína, f. coll. die Herbstfrüchte, Jan.
-
jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
-
jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
-
jesę̑nje, n. der Eschenwald, Cig.
-
jesę̑nji, adj. = jesenski, Jan.
-
jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
-
jesę́nov, adj. Eschen-.
-
jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
-
jesę́novəc, -vca, m. 1) der Eschenbaum; — 2) der Eschenwald, Cig.
-
jesę́novina, f. das Eschenholz; — der Eschenwald, Cig., Jan.
-
jesę́novje, n. coll. die Eschenbäume, der Eschenwald.
-
jesę́novka, f. das gemeine Sperrkraut (polemonium caeruleum), Medv. (Rok.).
-
jesę́novnik, m. der Eschenwald, Cig.
-
jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
-
jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
-
jesę́nščica, f. = jesenčica 1), Jan.
-
jesetrína, f. = jesetrovína, Let.
-
jesētrovina, f. das Störfleisch, Cig., Jan.
-
ję́siharnica, f. die Essigfabrik, Cig.
-
ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
-
ję́sišnica, f. der Essigkrug, C.
-
ję́sišnjak, m. = jesišnica, C.
-
jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.
-
jẹstı̑vən, -vna, adj. Ess-: jestivno blago, Esswaren, DSv.
-
jẹstı̑vnica, f. ein Magazin für Speisevorräthe, Levst. (Pril.).
-
jẹ̑stnica, f. das Tischtuch, (jesnica) jvzhŠt.
-
jẹ̑stvənik, m. der Speisezettel, C.
-
jẹstvína, f. die Essware, die Speise, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); nosijo polne jerbase jestvin, Navr. (Let.); kako betvo jestvine vzeti, Cv.; jẹ̑stvina, ogr.- Valj. (Rad); ptiči bliže hiš jestvino iščejo, ogr.- Valj. (Rad).
-
jẹstvı̑nar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.
-
jẹstvı̑narica, f. die Marketenderin, Mur.; = vojaška j., Cig.
-
jestvináriti, -ȃrim, vb. impf. das Marketendergeschäft betreiben, Cig.
-
jestvı̑narstvọ, n. (vojaško) j., die Marketenderei, Cig.
-
jestvínica, f. dem. jestvina; jẹ̑stvinica, kajk.- Valj. (Rad).
-
jestvı̑nski, adj. Proviant-, Jan. (H.).
-
jẹ́ščən, -ščna, adj. = ješč, esslustig, essgierig, gefräßig, Cig., Jan.
-
jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
-
jẹ́ščnost, f. die Esslust, Cig., Jan.; die Gefräßigkeit, Cig., Jan.
-
ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
-
ję́tičən, -čna, adj. hektisch, schwindsüchtig.
-
ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
-
ję́tičnost, f. die Schwindsüchtigkeit.
-
jetníca, f. die Gefangene, die Arrestantin.
-
jetnı̑čar, -rja, m. der Gefangenwärter, Jan.
-
jetnı̑čarica, f. die Gefangenwärterin, Jan. (H.).
-
jetnı̑čarstvọ, n. das Gefangenwärteramt, Jan. (H.).
-
jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
-
jetníšče, n. = ječa, das Gefängnis, Jan., Let.
-
jetnı̑ščnica, f. das Gefangenhaus, Cig., Jan., DZ.
-
jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
-
jetnı̑štvọ, n. die Gefangenschaft, Cig., Jan.
-
ję́trčnik, m., Cig., Jan., pogl. jetičnik (Ehrenpreis).
-
jetrę̑n, adj. = jetrn, Jan. (H.).
-
jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
-
jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
-
ję́trn, adj. Leber-; ję̑trna bolezen, die Leberkrankheit; jetrne klobase, Leberwürste.
-
1. ję́trna, f. das edle Leberkraut, das Leberblümchen, (hepatica triloba), C.
-
2. ję̑trna, f. = jetrva, Štrek.
-
ję́trnast, adj. leberartig, Cig.
-
ję̑trnica, f. 1) die Leberwurst; — 2) das Erdleberkraut (lichen cinereus), Cig.
-
ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.
-
jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
-
ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
-
ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
-
jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
-
jẹzdarína, f. = jezdnina, DZ.
-
jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
-
jẹzdárna, f. = jezdarnica, Z., nk.
-
jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
-
jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
-
jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
-
jẹ̑zdnica, f. die Reitschule, Jan.
-
jẹ̑zdnik, m. = jezdec, Cig.
-
jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.
-
1. jẹ́zən, -zna, adj. den Damm, den Deich betreffend, Cig.
-
2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani