Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (14.301-14.400)

ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
ječmę́novka, f. 1) = ječmenovica, Cig., Jan., C.; — 2) die Bierwürze, Erj.- Cig. (T.), C., DZ.
ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
jẹ̑čnik, m. = ješčnik, Cig. (T.).
jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
jedin-, išči pod: edin-.
jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
jedno-, išči pod: eno-.
jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
jẹ́dnost, f. die Essbarkeit, Cig.
ję́drčən, -čna, adj. Kern-: -čno mleko, die Mandelmilch, C.
ję́drčnik, m. = granit, Jan. (H.).
jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
jedrína, f. die Kernigkeit, die Gedrängtheit, die Bündigkeit ( stil.), Cig. (T.).
1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
ję́drnast, adj. kernicht, Cig., Jan.
ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
ję́drnatost, f. die kernige Beschaffenheit; — die Präcision, die Bündigkeit, Cig., Jan., nk.
ję́drnica, f. die Kernhaut, Cig.
jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
1. ję́drnost, f. die Kernigkeit, die Festigkeit, C., Z.; — die Bündigkeit, Cig. (T.).
2. ję́drnost, f. die Hurtigkeit, die Bereitwilligkeit, der Eifer, Dict., ogr.- Mik.
jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
jegúljən, -ljna, adj. = jegulji, Z.
jeguljína, f. das Aalfleisch, Cig.
jegȗljnik, m. = jeguljnjak, Mur.
jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
jeklárnica, f. die Stahlschmiede, die Stahlfabrik, Cig., Jan., Cig. (T.).
jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
jeklę̑nast, adj. stahlicht, stahlfest, stahlderb, Cig.; — stahlblau, V.-Cig.
jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
jeklenína, f. die Stahlware, Cig., Jan.
jeklenı̑nar, -rja, m. = jeklar, Cig.
jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
jeklę́novəc, -vca, m., nk., pogl. jeklenec.
jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
jekljénje, n. das Stählen, Cig.
jeklovína, f. die Stahlware, Jan., C.
ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
jelę̑nčək, -čka, m. dem. jelenec, jelenek; das Hirschlein.
jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
jelenjerǫ́žən, -žna, adj. Hirschhorn-, -žno olje, das Hirschhornöl, Cig. (T.).
jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
jelę́nov, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
jelę́novina, f. die Hirschhaut, Mur., Cig., Jan.; — das Hirschfleisch, Dict., Cig.
jelę́novka, f. die Hirschkuh, Jan. (H.).
jelę́nski, adj. Hirsch-, Mur., Cig., Jan., C.; jelenski rog, C.
jelę̑nščak, m. der Hirschbock, Jan. (H.).
jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
jelitnica, f. = godlja, C.
ję̑łnik, m. der Tannenwald, C.
jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
ję́łševina, f. das Erlenholz.
ję́łšinje, n. der Erlenwald, Cig., C.
jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
jemȃłnik, m. der Ablativus ( gramm.), Cig., C.
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
ję̑mnasta, interj. o jemine!
jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
jenčnik, m. ein Weiberkittel ohne Oberleib, C.; prim. janka.
jenčnják, m. = jenčnik, C.
ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
jenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = jenjavati; Lenora tam v trepeti Jenj'vala je živeti, Preš.
jenka, f. = janka, C.
jeràn, -ána, m. kleiner Meißel mit scharfer Schneide und schräge geschliffener Bahn, der Ballenmeißel, V.-Cig.; — prim. jerati.
jerdȃnka, f. neka užitna goba (agaricus sp.), Štrek.
jerebíčevina, f. = jerebika, C.
jerebíkovina, f. das Ebereschenholz, Z.
jerebína, f. 1) das Rebhühnerfleisch, Cig.; — 2) die Frucht der Eberesche, Tuš. (R.), Cig.
jerebovína, f. das Haselgeflügel, Cig.
jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
jeretı̑nstvọ, n. die Ketzerei, ogr.- Valj. (Rad).
jerētnik, m. = jeretin, C.; — prim. lat. haereticus.
jerevı̑n, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
jerhən, -hna, m. das Capital, Dol.- Levst. (Rok.).
jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.- Erj. (Torb.), GBrda.

13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA