Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (14.001-14.100)

  1. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
  2. 2. izvédən, -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.
  3. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
  4. izvedénje, n. die Durchführung, Cig. (T.).
  5. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
  6. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
  7. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
  8. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  9. 2. izvédnost, f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
  10. izvẹdovȃnje, n. das Forschen, Cig.
  11. izvə̀n, praep. c. gen. außer, Z., nk.; — prim. hs. izvan in pogl. izvun.
  12. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
  13. izvənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, nk.
  14. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
  15. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
  16. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  17. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  18. izvẹ̑ščina, f. = zveščina, Krelj.
  19. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  20. izvíjanje, n. das Entwinden, Cig. (T.).
  21. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
  22. izvı̑nək, -nka, m. 1) die Verrenkung, Cig., Jan.; — 2) das Beinwell (symphytum), C.; — 3) die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); izvinkov iskati, Cig.
  23. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
  24. izvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, verstauchen; i. si roko, nogo.
  25. izvínjenje, n. die Verrenkung, Cig.
  26. izviračina, f. die Quelle, C.
  27. izvı̑ranje, n. das Hervorquellen; — die Abstammung, Cig.
  28. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  29. izvı̑rčina, f. 1) das Quellenwasser, C.; — 2) der Ort der Quelle, C.
  30. izvı̑rčnica, f. das Quellenwasser, C.
  31. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
  32. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
  33. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
  34. izvírnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  35. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  36. izvlẹčína, f. der Extractivstoff, C.
  37. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
  38. izvoljávanje, n. das Wählen (von politischen Wahlen), vzhŠt.
  39. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.
  40. izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
  41. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  42. izvǫ̑rən, -rna, adj. = izviren, Jan., Cig. (T.), nk.
  43. izvǫ̑rnik, m. = izvirnik, Cig. (T.), DZ., Navr. (Kop. sp.).
  44. izvǫ́rnost, f. = izvirnost, Cig. (T.), nk.
  45. izvotlína, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  46. izvozarína, f. = izvoznína, der Ausfuhrzoll, DZ.
  47. izvǫ́zən, -zna, adj. Ausfuhr-, Cig., Jan.; izvǫ̑zno blago, die Ausfuhrware, Cig.; izvozni col, der Ausfuhrzoll, Cig., DZ.; izvozna trgovina (kupčija), der Ausfuhrhandel, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.).
  48. izvoznína, f. 1) der Ausfuhrzoll, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) = izvozno blago, Jan.
  49. izvǫ̑žnja, f. die Ausfuhr, Cig., Jan.; prepoved izvožnje, DZ.
  50. izvráčanje, n. das Umwerfen ( z. B. der Wägen); — i. postave, prava, die Rechtsverdrehung, Cig.
  51. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
  52. izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  53. izvȓstnica, f. die Virtuosin, Cig.
  54. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
  55. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  56. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
  57. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
  58. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
  59. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
  60. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
  61. izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršı̑łne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).
  62. izvršilovǫ̑dnik, m. der Executionsführer, DZ.
  63. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
  64. izvršník, m. der Vollzieher, Cig.
  65. izvŕšnost, f. die Vollstreckbarkeit, DZ.
  66. izvrtanína, f. das Bohrloch, Cig.
  67. izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.- C.
  68. izvȓžbən, -bna, adj. Ausscheidungs-: izvržbeni vzrok, der Ablehnungsgrund, Cig.
  69. izvŕžən, -žna, adj. = izvržben, Cig.
  70. izvȓženəc, -nca, m. der Ausgeschiedene, Levst. (Nauk); der Auswürfling, M.
  71. izvun, praep. c. gen. = razen, C.; (pravilneje ko: izven), prim. Cv. X. 7.
  72. izvúna, I. adv. zunaj, Trub.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zunaj, außerhalb, C.; i. judovske dežele, Dalm.
  73. izzȃnkati, -am, vb. pf. aus den Schlingen, Banden lösen, Cig.
  74. izznáti, -znȃm, vb. pf. aussehen, auserwählen: i. koga za kaj, V.-Cig.
  75. izznávati, -am, vb. impf. ad izznati, V.-Cig.
  76. izznojíti, -ím, vb. pf. als Schweiß aussondern, ausschwitzen, Cig.
  77. izžarjevȃnje, n. das Ausstrahlen, Cig. (T.).
  78. izžẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen, die Erpressung, Cig.
  79. izžínjati, -am, vb. impf. ad izžeti (žanjem).
  80. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
  81. izžrẹ́banje, n. die Auslosung, die Verlosung, nk.
  82. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
  83. jȃbčina, f. neko jabolko, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  84. jáblan, f. der Apfelbaum.
  85. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
  86. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
  87. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
  88. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
  89. jáblanov, adj. apfelbäumen, Jarn., Cig.
  90. jablanovína, f. das Apfelholz, Cig.
  91. jábołčən, -čna, adj. 1) Apfel-; jabolčna kislina, die Aepfelsäure, Cig. (T.); — 2) Kehlkopf-: jabolčna zaklopnica, der Kehlkopfdeckel, Cig. (T.).
  92. jábołčina, f. das Apfelholz, C.
  93. jábołčinje, n. die Aepfeltreber, C.
  94. jábołčnica, f. der Aepfelmost, der Cider, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  95. jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  96. jabołčnjáča, f. kolač od jabolk, kajk.- Valj. (Rad).
  97. jábołčnjak, m. = jabolčnik, jvzhŠt.
  98. jábołən, -łna, adj. Aepfel-: jabolno sadje, Nov.- C.
  99. jȃbranək, -nka, m. = abranek, leskov cvet, Tolm.- Erj. (Torb.), Kras- SlN.
  100. jáčenje, n. das Verstärken: j. glasov, die Lautverstärkung, Cig. (T.).

   13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA