Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.901-14.000)

  1. izrekovȃnje, n. das Aussprechen; die Aussprache, Cig., Jan.
  2. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  3. izrẹ̑zanəc, -nca, m. das aus dem Leibe der Mutter ausgeschnittene Kind, der männliche Ausschnittling, Cig.
  4. izrẹ̑zanka, f. der weibliche Ausschnittling, Cig.
  5. izrẹzína, f. der Ausschnitt, Cig.; — izrezine, die Abfälle beim Ausschneiden, Z.
  6. izrẹzovȃnje, n. das Ausschneiden; das Schweifen, Cig.; — das Schnitzen, Cig.
  7. izrı̑nək, -nka, m. nav. pl. izrinki, der Hautausschlag, C., Z.
  8. izríniti, -rı̑nem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.- Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  9. izrǫ̑čbənica, f. der Erfolgschein, DZ.
  10. izročę̑nčič, m. ein pflegebefohlenes Kind, C.
  11. izročę́nəc, -nca, m. der Schutzbefohlene, Cig., Jan., M.
  12. izročénje, n. 1) die Einhändigung, die Ueberreichung; — die Auslieferung; — 2) = izročilo 2), Jap. (Sv. p.).
  13. izročę́nka, f. die Schutzbefohlene, Cig., Jan., M., C.
  14. izročeváłən, -łna, adj. Abgabs-: izročevȃłni poštni urad, das Abgabspostamt, DZ.; izročevalna doba, die Lieferungszeit, DZ.
  15. izročevȃnje, n. das Aushändigen, das Uebergeben.
  16. izročíłən, -łna, adj. zur Ueberlieferung gehörig, traditionell, Jan. (H.).
  17. izročı̑tən, -tna, adj. = izročitven: -tna štampilja, die Erfolglassungsstampiglie, DZ.
  18. izročı̑tvən, -tvəna, adj. izročitve se tičoč; — izročitveni rok, die Lieferfrist, DZ.
  19. izročníca, f. die Uebergeberin, die Hinterlegerin, Cig.
  20. izročník, m. der Ablieferer, der Ueberlasser, der Hinterleger, Cig.; — der Testator, Svet. (Rok.).
  21. izročnína, f. die Einhändigungs- oder Zustellungsgebür, C., Z.
  22. izrǫ́dən, -dna, adj. abartig, Cig.
  23. izroję́nəc, m. ein Bienenstock, aus dem ein Schwarm oder der letzte Schwarm erwachsen ist, Levst. (Beč.), Gor.- M.
  24. izrojenək, m. = izrojenec, Por.
  25. izrumenẹ́ti, -ím, vb. pf. = orumeneti, Cig.
  26. izsẹ́čən, -čna, adj. aushaubar, schlagbar, Jan. (H.).
  27. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  28. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
  29. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  30. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  31. izsiljevȃnje, n. die Erpressung(en), Cig., DZ.
  32. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  33. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  34. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  35. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  36. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  37. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
  38. izsrẹdíščən, -čna, adj. = izsreden, ogr.- C.
  39. izsrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math.), Cig. (T.).
  40. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  41. izstǫ́pən, -pna, adj. 1) vorspringend, DZ.; — 2) den Austritt betreffend, Cig.
  42. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
  43. izstrádanka, f. die Ausgehungerte, Jan. (H.).
  44. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  45. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  46. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  47. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  48. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  49. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  50. iztȃkanje, n. das Ausschenken.
  51. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  52. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  53. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  54. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  55. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  56. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  57. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  58. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  59. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  60. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  61. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  62. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  63. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  64. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  65. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  66. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  67. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  68. iztı̑ranje, n. die Vertreibung, Zora.
  69. iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
  70. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
  71. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  72. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  73. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  74. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  75. iztrẹbíne, f. pl. die Nachgeburt, Cig., Jan.
  76. iztrẹ́bljanje, n. 1) das Ausmerzen, das Vertilgen, Cig.; — 2) das Reinigen, das Putzen, Mur.
  77. iztrebljevȃnje, n. 1) das Ausmerzen; — die Elimination ( math.), Cig. (T.); — 2) das Ausputzen.
  78. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
  79. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
  80. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
  81. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
  82. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
  83. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  84. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  85. izȗčən, -čna, adj. das Auslernen betreffend; izučno pismo, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  86. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  87. izȗmnik, m. der Erfinder, nk.
  88. izúna, adv. = izunaj, C.
  89. izúnaj, adv. = zunaj, Mik.
  90. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
  91. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
  92. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  93. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  94. izúvanje, n. das Ausziehen der Fußbekleidung.
  95. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  96. izvalję́nčək, -čka, m. dem. izvaljenec, C.
  97. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  98. izvarína, f. = izvarek 2), Vrt.
  99. izvȃžanje, n. das Herausführen, die Ausfuhr: i. blaga, die Warenausfuhr, nk.
  100. izvẹ́dčən, -dčna, adj. neugierig, Cig. (T.); — pogl. zvedčen.

   13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA