Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.801-13.900)

  1. izprehȃjanje, n. das Lustwandeln, das Spazieren.
  2. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
  3. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
  4. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  5. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
  6. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  7. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  8. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  9. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
  10. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
  11. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  12. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  13. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
  14. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  15. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
  16. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  17. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
  18. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  19. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  20. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  21. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
  22. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  23. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  24. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  25. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  26. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  27. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  28. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  29. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  30. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  31. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  32. izpremínjčast, adj. = izpreminjast, Polj.
  33. izpreminjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpreminjati, Cig.
  34. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  35. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  36. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  37. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  38. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  39. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  40. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  41. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  42. izpreobŕnjenka, f. die Bekehrte, Cig., Jan.
  43. izpreudárən, -rna, adj. bedächtig, klug, C.
  44. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  45. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  46. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  47. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  48. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  49. izprevídən, -dna, adj. = previden, einsichtsvoll, verständig, Cig., Jan.
  50. izprevídnost, f. die Einsicht, die Klugheit, Cig., Jan.
  51. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
  52. izprevǫ̑dnica, f. der Geleitschein, DZ.
  53. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  54. izprevodnína, f. das Geleitsgeld, Cig.
  55. izprevráčanje, n. das Verkehren, das Verdrehen, Cig.; i. zgodovine, die Geschichtsfälschung, SlN.
  56. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  57. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).
  58. izprežéljnost, f. die Lieblichkeit, Jan.
  59. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  60. izpríčanje, n. 1) die Erweisung, Z.; — 2) die Entschuldigung, Cig.
  61. izpričávanje, n. 1) das Bezeugen; — 2) das Entschuldigen, kajk.- Valj. (Rad).
  62. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
  63. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
  64. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
  65. izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
  66. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  67. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  68. izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.
  69. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  70. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.
  71. izpukanína, f. die Kratzwolle, C.
  72. izpúkniti, -pȗknem, vb. pf. ausraufen, ausreißen, Jan., C.; cvetico i., Cig.; repo i., eine Rübe ausraufen, Dol.; las iz glave si i., Hal.- C.
  73. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  74. izpustnína, f. das Abdankungsgeld, Cig., C.
  75. izpúščanje, n. 1) das Hinauslassen; das Freilassen; — 2) das Auslassen.
  76. izpuščę́nəc, -nca, m. der Entlassene, Cig., Jan.
  77. izpuščénje, n. 1) das Hinauslassen, die Loslassung; — 2) die Auslassung.
  78. izpȗščnja, f. = izpust, die Freilassung, Mur.
  79. izpužínati, -am, vb. pf. das Kerngehäuse entfernen: i. jabolko, Polj.
  80. izpužíniti, -ı̑nim, vb. pf. entkernen, Cig.; — prim. pužina.
  81. izračȗn, m. die Berechnung, Z., DZ.
  82. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  83. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  84. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  85. izrȃna, adv. = iz rana, früh morgens, ogr.- C.
  86. izrȃščen, adj. ausgewachsen, buckelig, einseitig, Cig.; ( nam. izrasten).
  87. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  88. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  89. izravnovȃnje, n. das Ebnen.
  90. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
  91. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
  92. izrázən, -zna, adj. ausdrucksvoll, Cig., Jan., C.
  93. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.
  94. izrẹ́cən, -cna, adj. = izrečən, nk.; izrecna opomba, ausdrückliche Angabe, DZ.; izrecno, ausdrücklich, BlKr.- Levst. (Nauk).
  95. izréčən, -čna, adj. 1) ausdrücklich, Jan., Nov.; izrečno, ausdrücklich, Cig. (T.), nk.; — 2) aussprechbar, sagbar, Jan. (H.).
  96. izrečénje, n. der Ausspruch, die Aeußerung, die Erklärung, Mur., Cig., Jan.
  97. izrẹ́dčenje, n. die Verdünnung, DZ.
  98. izrẹdčína, f. eine nicht dichte (schüttere) Stelle, Jan.; — das Verdünnte, die Verdünnung, Jan. (H.).
  99. izrę́dən, -dna, adj. außergewöhnlich, außerordentlich, Cig., Jan., C., nk.
  100. izrę́dnost, f. die Ungewöhnlichkeit: ogibati se vsake izrednosti, Cv.

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA