Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.601-13.700)

  1. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  2. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  3. izobı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Ueberschwenglichkeit, Mur.
  4. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  5. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  6. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  7. izobrȃženka, f. die Gebildete, Z., nk.
  8. izobrȃženost, f. die Bildung, die geistige Cultur, Cig., Jan., nk.
  9. izobrȃženstvọ, n. die Intelligenz, die Gebildeten, C., SlN.
  10. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
  11. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  12. izobraževȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig., Jan., nk.
  13. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  14. izogljenẹ́ti, * -ím, vb. pf. verkohlen ( intr.), Cig.
  15. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  16. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  17. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  18. izokrogljevȃnje, n. die Abrundung, DZ.
  19. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  20. izonẹgáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Z.
  21. izongáviti, -ȃvim, vb. pf. = izonegati, Cig.
  22. izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
  23. izopačevȃnje, n. die Verfälschung, Cig. (T.), DZ.; i. javnih kreditnih listov, DZ.
  24. izostȃnək, -nka, m. das Ausbleiben, Jan. (H.); — das Ausgebliebene, Jan. (H.).
  25. izostȃnje, n. das Ausbleiben, DZ.
  26. izpáčenost, f. = spačenost, Cig. (T.); — prim. izpaka.
  27. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  28. izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.
  29. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
  30. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  31. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  32. izpárjanje, n. die Verdämpfung, Cig. (T.).
  33. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  34. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  35. izpȃšnik, m. die Trift, der Weideplatz, die Hutweide; glede pisave izp- ( nam. navadno sp-) prim. izpaša.
  36. izpȃšnjak, m. = izpašnik, Valj. (Rad).
  37. izpẹ̑hanost, f. die Ermattung (vom schnellen Gehen, Laufen), Cig.
  38. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  39. izpeljánčək, -čka, m. dem. izpeljanec, Cig.
  40. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  41. izpeljȃnje, n. die Ausführung, Mur.
  42. izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).
  43. izpeljeváłən, -łna, adj. vollziehend, Jan.
  44. izpeljevȃnje, n. 1) das Ausführen, M.; — 2) die Ableitung, die Deducierung, Cig.
  45. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  46. izpẹ́niti se, -pẹ̑nim se, vb. pf. zu schäumen aufhören, Cig.
  47. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
  48. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  49. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  50. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  51. izpisnína, f. die Ausschreibegebür, Jan. (H.).
  52. izpisovȃnje, n. das Herausschreiben: das Excerpieren, nk.
  53. izpitávanje, n. das Ausfragen, ogr.- Valj. (Rad).
  54. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
  55. izpláčanje, n. die Auszahlung.
  56. izpláčən, -čna, adj. zahlbar, fällig, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.).
  57. izplačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig., DZ.; deželna i., das Landeszahlamt, DZ.
  58. izplačevȃnje, n. das Auszahlen, das Bezahlen.
  59. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
  60. izpláčnost, f. die Zahlbarkeit, die Fälligkeit, Jan. (H.).
  61. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
  62. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  63. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  64. izplátən, -tna, adj. = izplačen, Jan. (H.).
  65. izpléčenəc, -nca, m. der sich die Achsel verrenkt hat, V.-Cig.
  66. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  67. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  68. izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
  69. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
  70. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  71. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
  72. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  73. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  74. izpočitávanje, n. das Vorwerfen, kajk.- Valj. (Rad).
  75. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
  76. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
  77. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
  78. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
  79. izpodbúdən, -dna, adj. = izpodbudljiv, Cig., Jan., nk.
  80. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
  81. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
  82. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
  83. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
  84. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
  85. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
  86. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
  87. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
  88. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  89. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  90. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
  91. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  92. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  93. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  94. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  95. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  96. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  97. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  98. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  99. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  100. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).

   13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA