Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.501-13.600)

  1. izmišljetina, f., nk., pogl. izmišljotina.
  2. izmišljevȃnje, n. das Ersinnen, das Erdichten, das Erfinden.
  3. izmišljotina, f. = izmišljava, Cig. (T.), nk.; — hs.
  4. izmívanje, n. 1) das Wegwaschen; — 2) das Auswaschen.
  5. izmodrijániti, -ȃnim, vb. pf. = izmodrovati, Cig.
  6. izmọ̑ngati, -am, vb. pf. = izmungati, Cig.
  7. izmotávanje, n. das Loswinden, das Loswickeln.
  8. izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.- C.
  9. izmŕdanka, f. = izmrdanica, C.
  10. izmȗngati, -am, vb. pf. ausmangen: i. perilo, Dol., Gor., Tolm.; — prim. izmongati.
  11. izmúzniti, -mȗznem, vb. pf. 1) die Rinde abstreifen, entrinden, C.; mladico, vejico i., Dict.; — 2) schnipfen, entwenden, Cig.; — 3) i. se, entgleiten, entschlüpfen; — sich wegstehlen: i. se iz hiše, C.; sich entziehen: i. se iz svoje dolžnosti, Jap.- C.; — 4) intr. entschlüpfen: iz rok mi izmuzne kaj, C., jvzhŠt.
  12. iznàd, praep. c. gen. über—her, über—herab; iznad hriba prileti truma ptičev; odvali kamen iznad vodnjaka, Ravn.
  13. iznȃjdba, f. die Erfindung, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
  14. iznȃjdəc, -dca, m. = iznajdnik, Cig., Jan.
  15. iznȃjdək, -dka, m. die Erfindung, Cig., C.; — die Ermittelung, Cig., Jan.
  16. iznájdən, -dna, adj. = iznajdljiv, Jan.
  17. iznájdenje, n. die Erfindung, Mur., Cig. (T.), nk.
  18. iznájdenost, f. die Erfahrenheit, die Fertigkeit, Cig., Jan.; — prim. iznajti 2).
  19. iznajdljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  20. iznajdljı̑vəc, -vca, m. = iznajdljiv človek, nk.
  21. iznajdljívost, f. die Erfindsamkeit, die Findigkeit, Jan., nk.
  22. iznȃjdnica, f. die Erfinderin, Cig., Jan.
  23. iznȃjdnik, m. der Erfinder, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.
  24. iznájdnost, f. = iznajdljivost, Cig., Jan.
  25. iznajdováti, -ȗjem, vb. impf. ad iznajti; erfinden, Jan., nk.
  26. iznájti, -nájdem, vb. pf. 1) ausfindig machen, Cig., Jan.; erfinden, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) i. se v čem, sich zurecht finden, sich orientieren, Cig. (T.); sich auskennen, Cig.; — iznajden, klug, gescheit, Cig., Jan., Gor., Savinska dol.; iznajdeni in premeteni, Jap. (Prid.); Prelepa 'znajdena mladenka, Npes.-K.
  27. iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).
  28. iznȃšanje, n. das Heraustragen, Cig.
  29. iznȃšati, -am, vb. impf. ad iznesti; 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; — 2) = raznašati, verleumden, M.; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Cig., Jan., Cig. (T.); prim. iznesti 3).
  30. iznášləc, -šləca, (-šəłca), m. der Erfinder, Šol., Bes.
  31. iznebȃva, f. das Loswerden, die Befreiung, C.; — prim. iznebiti se.
  32. iznebávljati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se; los zu werden suchen, sich entledigen, sich befreien: i. se koga, česa, Jan., Fr.- C.
  33. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
  34. iznebı̑təv, -tve, f. die Entäußerung, Cig., Jan.
  35. iznebíti se, -ím se, (-bǫ̑m se, -bǫ̑dem se, Mik., Trub., Levst.), vb. pf. loswerden, sich entäußern, befreit werden; i. se koga, česa; i. se dolgov; da smo se le tega sitneža iznebili! — otroka se i., abortieren, Jan.; — etwas von sich geben: do bedakov se ni nikoli nepotrebne besede iznebil, Ravn.; i. se kake neumne, etwas Dummes aussprechen, Nov.
  36. iznebı̑tnica, f. ein Weib, das abortiert hat, C.
  37. iznebı̑tva, f. = iznebitev, C.
  38. iznebívati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se.
  39. iznejevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. = izneveriti, Cig.
  40. iznemȃgati, -am, vb. impf. ad iznemoči; schwach werden, erliegen, Cig., Vrt.; Turku iznemaga upehani kristjan, Levst. (Zb. sp.).
  41. iznemáriti se, -mȃrim se, vb. pf. liederlich werden, V.-Cig.
  42. iznẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; herausnehmen: bratu troho i., Krelj; i. komu oči, Vrt.
  43. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
  44. iznemǫ́glost, f. die Erschöpfung, die Abgespanntheit, Jan., SlN.
  45. iznenȃda, adv. unverhofft, Cig., Jan.; (iz nenada), Mik., LjZv.
  46. iznenȃdba, f. die Ueberraschung, Cig. (T.).
  47. iznenȃde, adv. = iznenada, Mur., Met.
  48. iznenádən, -dna, adj. unerwartet, Jan.; iznenadna novica, Jurč.; — aus dem Stegreif, Cig. (T.).
  49. iznenȃdi, adv. = iznenada, Cig., Jan.
  50. iznenȃdice, adv. = iznenada, vzhŠt.- C.
  51. iznenáditi, -nȃdim, vb. pf. überraschen, Cig. (T.), nk.
  52. iznenádjenje, n. die Ueberraschung, nk.
  53. iznenȃdoma, adv. = iznenada, Z.
  54. iznerę́diti, -rę̑dim, vb. pf. in Unordnung bringen, verwirren, (zner-) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  55. iznerǫ́diti se, -rǫ̑dim se, vb. pf. unfruchtbar werden, Cig.
  56. iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.- C.; nav. znesek.
  57. iznesílọ, n. = iznesek, C.
  58. iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Jan. ( nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).
  59. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
  60. iznevę̑ra, f. der Treubruch, Jan.; — der Abfall vom Glauben, C.
  61. iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.
  62. iznevę́rjati, -am, vb. impf. ad izneveriti; i. se, abtrünnig werden: izneverjali so se mu prijatelji in znanci, Navr. (Kop. sp.).
  63. iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
  64. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  65. izneverljìv, -íva, adj. zur Untreu verleitend, verführerisch, C.
  66. iznevę̑rnik, m. der Abtrünnige, Cig., C.
  67. iznevę̑rstvọ, n. die Abtrünnigkeit, Nov.- C.
  68. iznevẹ́stən, -tna, adj. unverhofft, Jan.
  69. iznevẹ̑sti, adv. unvermuthet, Mur., Jan., Met., Mik.
  70. iznevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen: iznevoljen, entrüstet, Bleiw. ( Let.).
  71. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
  72. iznẹ̑ženost, f. die Verzärtelung: posvetna i., Cv.
  73. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
  74. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  75. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
  76. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
  77. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  78. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  79. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
  80. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
  81. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  82. iznı̑mək, -mka, m. = iznima; brez iznimka, Zv.
  83. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
  84. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  85. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  86. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  87. izniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad iznižati, Z., nk.
  88. iznorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. ausscherzen, Cig.
  89. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  90. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
  91. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
  92. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  93. iznǫ̑traj, adv. = znotraj, C., Trub., nk.
  94. iznòv, adv. von neuem, neuerdings, (znov) Trub., Dalm., Rec., ( nam. iz nova?).
  95. iznǫ̑va, adv. = iz nova, von neuem, nk.
  96. iznǫ̑vič, adv. = iznova, von neuem, Z.
  97. iznǫ̑vičən, -čna, adj. neu: bati se je iznovičnih vstaj, SlN.
  98. iznúditi, -nȗdim, vb. pf. abdringen, Cig.
  99. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
  100. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.

   13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA