Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.401-13.500)

  1. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
  2. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  3. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  4. izkupovȃnje, n. die Einlösung, DZ.
  5. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  6. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  7. izkȗsnik, m. kamen i., der Probierstein, Cig. (T.).
  8. izkusnína, f. die Probegebür, Cig.
  9. izkȗstvən, -stvəna, adj. Erfahrungs-, empirisch; i. dokaz, ein Erfahrungsbeweis; izkustveno znanstvo, die Erfahrungswissenschaft, Cig. (T.); izkustvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a posteriori ( opp. umstvena v., a priori), h. t.- Cig. (T.); — prim. izkustvo.
  10. izkȗstvənost, f. die Erfahrungsmäßigkeit, Cig. (T.).
  11. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
  12. izkúšanəc, -nca, m. der Probelehrling, Cig.
  13. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
  14. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  15. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
  16. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
  17. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
  19. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  20. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
  21. izkušnjȃvəc, -vca, m. der Versucher (o hudiču), Dalm., Dol.
  22. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  23. izkvárjenost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Raič ( Let.).
  24. izkvȃrnik, m. der Verderber, ogr.- C., M.
  25. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
  26. izláčnjenje, n. die Hungercur, V.-Cig.
  27. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
  28. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
  29. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
  30. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
  31. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
  32. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
  33. izlẹ́tanje, n. das Ausfliegen.
  34. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  35. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
  36. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  37. izleženják, m. = izleženik, C.
  38. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  39. izlíjanje, n. = izlivanje, Mur., Cig.
  40. izlivȃłnik, m. der Ausguss, die Gosse ( z. B. in der Küche), Savinska dol.
  41. izlívanje, n. das Ausgießen, die Ergießung.
  42. izlı̑vən, -vna, adj. Mündungs-: izlivno jezero, Jes.
  43. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
  44. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
  45. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
  46. izločevȃnje, n. die Absonderung (i. pota, sline itd.), Cig. (T.).
  47. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
  48. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  49. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
  50. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
  51. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  52. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
  53. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
  54. izluževȃłnica, f. die Laughütte, Cig.
  55. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
  56. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
  57. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
  58. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  59. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
  60. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
  61. izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
  62. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  63. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
  64. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  65. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  66. izmẹ̑nast, adj. unförmlich, monströs, Dict.
  67. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  68. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  69. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  70. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  71. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  72. izmenı̑t, adj. Wechsel-, i. kot, ein Wechselwinkel, izmenite rime, Wechselreime, h. t.- Cig. (T.); izmenito, abwechselnd, SlN.; — hs.
  73. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  74. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
  75. izmẹ̑nja, f. der Austausch, die Auswechslung, Mur., Cig., Jan., DZ.; i. knjig, Cig.; i. straže, die Ablösung der Wache, Cig.
  76. izmẹnjalíšče, n. der Auswechslungsort, DZ.
  77. izmẹ́njati, -am, I. vb. pf. auswechseln, austauschen; i. denar, i. klobuk; i. stražo, ablösen, Cig.; — II. vb. impf. ad izmeniti, = izmenjavati, Mur.
  78. izmẹnjȃva, f. die Auswechslung, Jan.
  79. izmẹnjávati, -am, vb. impf. ad I. izmenjati, = izmenjevati.
  80. izmẹnję́nec, -nca, m. der Zwitter, Hip. (Orb.).
  81. izmẹnję́nik, m. 1) der Wechselbalg, Cig.; — 2) der Zwitter, Poh.
  82. izmẹnjevȃnje, n. das Auswechseln, das Austauschen.
  83. izmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izmenjati, izmeniti; auswechseln, austauschen.
  84. izmẹnljìv, -íva, adj. auswechselbar, Jan. (H.).
  85. izmẹ̑noma, adv. abwechselnd: vstajal je in pletel koš, potem spet molil, in tako dalje izmenoma, Cv.
  86. izmę́rən, -rna, adj. ermesslich, messbar, Jan., Cig. (T.).
  87. izmę́rjanje, n. die Ausmessung, die Vermessung(en), Cig.
  88. izmę́rjenje, n. die Ausmessung.
  89. izmę́rjenost, f. die Bemessenheit, Cig., Jan.
  90. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
  91. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
  92. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
  93. izmę́zniti se, -mę̑znem se, vb. pf. sich entwinden, C.
  94. izmíkanje, n. 1) das Ausreißen; — 2) das Entrücken; — das Entwenden; — prim. izmikati.
  95. izmíljanje, n. die Erosion, Cig. (T.).
  96. izmísəłn, -səłna, adj. = izmišljiv, Jan. (H.).
  97. izmíšljanje, n. das Ersinnen, das Erdichten; i. besed, Cig.
  98. izmíšljenica, f. das Hirngespinnst, die Chimäre, Cig. (T.).
  99. izmišljenína, f. die Erdichtung, die Fabelei, Cig. (T.).
  100. izmíšljenka, f. ein ersonnenes Wort, nk.; eine erdichtete Erzählung, Bes.

   12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA