Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.201-13.300)

  1. izbı̑rčnost, f. die Gewähligkeit, die Heikeligkeit.
  2. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
  3. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  4. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  5. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  6. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  7. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
  8. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
  9. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
  10. izbobnjáriti, -ȃrim, vb. pf. = izbobnati, ogr.- C.
  11. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
  12. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  13. izbóčenost, f. die Convexität, Cig. (T.).
  14. izbókniti, -bǫ̑knem, vb. pf. = izbokati: izboknjen = izbokel, Jan., nk.
  15. izbọ̑ljšanje, n. die Verbesserung.
  16. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
  17. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
  18. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
  19. izbornoknę̑ški, adj. kurfürstlich, Cig.
  20. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
  21. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  22. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  23. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  24. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
  25. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  26. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  27. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  28. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
  29. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).
  30. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
  31. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
  32. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
  33. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  34. izbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. aufblähen, Z.; i. se, sich werfen: deske se na solncu izbuhnejo, C.; izbuhnjen, aufgebläht, aufgedunsen, C.
  35. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  36. izbuknjenína, f. die Reliefarbeit, Cig.
  37. izbȗnkati, -am, vb. pf. durch Herausstoßen höckerig, erhaben machen: izbunkan, erhaben, Cig.
  38. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  39. izcẹ̑jən, -jna, adj. Absonderungs-: izcejni tok, der Ausführungsgang ( anat.), Cig.
  40. izcẹjenína, f. das Abgeseihte, C.
  41. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
  42. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
  43. izčakovȃnəc, -nca, m. der sehnlich Erwartete, Ravn.
  44. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
  45. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
  46. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.
  47. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
  48. izčinjávati, -am, vb. impf. = izčinjati, Št.- C.
  49. izčı̑nka, f. = izčinek, die Spreu, C.
  50. izčı̑nžati, -am, vb. pf., Dict., Dol., BlKr.; pogl. izčimžati.
  51. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
  52. izčíščanje, n. das Reinigen, das Ausputzen.
  53. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
  54. izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.
  55. izdajáłən, -łna, adj. verrätherisch, Cig., Jan., nk.
  56. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
  57. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  58. izdajavən, -vna, adj. ergiebig, Cig.
  59. izdȃjən, -jna, adj. 1) zur Herausgabe gehörig: izdajni troški, nk.; — Ausgabs-, nk.; — 2) Verräther-, verrätherisch, Cig., Jan.
  60. izdajevȃnje, n. die Verwünschung, Mur.
  61. izdajevítən, -tna, adj. = izdajevit, C.
  62. izdȃjnica, f. 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Cig., Jan.; (tudi hs.).
  63. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
  64. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
  65. izdaníti se, -í se, vb. pf. Tag werden: izdanilo se je.
  66. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
  67. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
  68. izdátən, -tna, adj. ausgiebig.
  69. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
  70. izdátnost, f. die Ausgiebigkeit.
  71. izdávanje, n. 1) das Ausgeben, das Verausgaben, Mur.; — 2) das Verrathen, Mur.
  72. izdávna, adv. = iz davna, izdavnaj, Z.
  73. izdávnaj, adv. = zdavnaj, längst, Levst. (Nauk).
  74. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
  75. izdedínjenje, n. die Enterbung, Jan.
  76. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  77. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
  78. izdelovȃłnica, f. die Werkstatt, Cig., Jan.
  79. izdẹlovȃnje, n. die Ausarbeitung, die Verfertigung.
  80. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  81. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
  82. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  83. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  84. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  85. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  86. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  87. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  88. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  89. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  90. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  91. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  92. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  93. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
  94. izdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. herausheben, Cig.
  95. izenȃčba, f. die Gleichstellung, DZ.
  96. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  97. izgȃnjanje, n. das Austreiben; i. hudičev, die Teufelsbannerei, Cig.
  98. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  99. izganjȃva, f. die Austreibung, C.
  100. izganjȃvəc, -vca, m. der Austreiber, Cig.; i. hudičev, der Teufelsbanner, Cig., Jan.; — der Verbanner, Cig.

   12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA