Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.101-13.200)

  1. inženı̑rski, adj. Ingenieur-.
  2. inženı̑rstvọ, n. die Ingenieurkunst, Cig.
  3. ipičən, -čna, adj. jähzornig, C.
  4. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  5. ı̑rhnat, adj. = irhast, Z.
  6. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
  7. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  8. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  9. irōničən, -čna, adj. ironisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  10. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  11. ironı̑jski, adj. pod ironijo spadajoč, ironisch, Cig. (T.).
  12. iskáłən, -łna, adj. das Suchen betreffend: iskȃłni list, der Steckbrief, DZ.
  13. iskȃłnica, f. 1) iskalni list, SlN.; — 2) das Findeeisen, Cig.; pogl. iskalo.
  14. iskȃłnik, m. das Nachschlageregister, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  15. ískanje, (iskȃnje), n. das Suchen; i. in ponujanje, Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); — die Anspruchsforderung, Cig.; i. pravice, die Verfolgung des Rechtes, Cig.
  16. iskovína, f. der Anspruch, Cig. (T.), DZ.; civilnopravna i., civilrechtlicher Anspruch, odškodna i., Entschädigungsanspruch, DZ.
  17. iskrȃnje, n. das Gefunkel, Cig.
  18. iskrę̑n, adj. 1) funkelnd, Jarn.; iskrene oči, Cig.; — 2) eifrig, Jan.; — innig, Cig., Jan., Cig. (T.); — offenherzig, Cig., Jan., nk.
  19. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.
  20. iskrę̑nost, f. die Feurigkeit, Jan.; — die Innigkeit, Jan.; die Offenherzigkeit, Cig., Jan., nk.
  21. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  22. ískrn, adj. = iskren 2), Jan.
  23. ískrnica, f. das Leuchtthierchen (noctiluca), Erj. (Z.).
  24. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  25. ískrnost, f. = iskrenost, Jan.; ta hip se ji je povrnila iskrnost življenja, LjZv.
  26. istanje, f. pl. = isteje, C.; ([v] "istajneh", Breznik, Večna pratika 1789, 71.).
  27. isteljnik, m. = isteje, C.
  28. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  29. istenik, m. = isteje, C.
  30. istenjak, m. = isteje, C.
  31. istı̑n, adj. wirklich, wahrhaftig, Cig., ogr.- C.; — iz stsl. istinьnъ.
  32. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
  33. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  34. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
  35. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  36. istiník, m. = istinec, Mur.
  37. istinı̑t, adj. wahrhaftig, thatsächlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  38. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
  39. istinı̑tost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wirklichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  40. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
  41. ı̑stnice, f. pl. = glisti (na katerih drva suše), Notr.
  42. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
  43. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  44. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
  45. istobítnost, f. die Consubstantialität, Cig.
  46. istobǫ́jən, -jna, adj. = istobarven, Z.
  47. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
  48. istočásnost, f. die Gleichzeitigkeit, Cig., Jan., nk.
  49. istodǫ́bən, -bna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
  50. istodǫ́bnost, f. die Gleichzeitigkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
  51. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
  52. istoimę̑nost, f. die Gleichnamigkeit, Cig. (T.).
  53. istoimę̑nski, adj. gleichnamig, Cel. (Ar.).
  54. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  55. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
  56. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
  57. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
  58. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
  59. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
  60. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
  61. istomǫ̑čnica, f. die Aequivalentzahl, Cig. (T.).
  62. istomočnína, f. das Aequivalent, Cig. (T.).
  63. istonárodən, -dna, adj. connational, SlN.
  64. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
  65. istorẹ́čən, -čna, adj. tautologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  66. istorǫ́den, -dna, adj. = istega rodu, nk.; gleichartig, Cig. (T.); ( rus.).
  67. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
  68. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
  69. ístovən, -vna, adj. identisch, Cig. (T.), Nov.- C., nk.
  70. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  71. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
  72. istovę́tnost, f. die Identität, Cig. (T.); — hs.
  73. ístovnost, f. die Identität, DZkr.
  74. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
  75. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  76. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  77. ivȃnjka, f. neka hruška in neka črešnja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  78. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  79. ivȃnjščica, f. 1) = kresnica, der Leuchtkäfer, der Johanniskäfer (lampyris noctiluca), Cig., Erj. (Ž.); — 2) die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Notr.- Erj. (Torb.); — neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  80. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  81. ı̑vnat, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.; ivnato drevje, jvzhŠt.
  82. ı̑vnik, m. der Rauhreif, C., Z.
  83. ivnják, m. = ivak, C.
  84. ívovina, f. das Sahlweidenholz, C.
  85. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  86. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  87. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  88. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  89. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  90. izbávljenje, n. 1) die Befreiung, die Rettung, C.; — 2) die Verrichtung, jvzhŠt.
  91. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  92. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
  93. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  94. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  95. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
  96. izbę̑rčən, -čna, adj. = izbirčen, C.
  97. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
  98. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
  99. izbíravən, -vna, adj. = izbirčen: živina je izbiravna, Cig.
  100. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA