Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (13.001-13.100)

  1. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  2. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
  3. ı̑ndẹh, adv. = indi, C.
  4. ı̑ndẹr, adv. = indi, C.
  5. índẹšnji, adj. anderswo befindlich, ogr.- C.
  6. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  7. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
  8. indiferēntən, -tna, adj. ne važen, indifferent, nk.
  9. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
  10. īndig, m. = indigo, Cig.
  11. īndigar, -rja, m. der Indigopflanzer, Cig.
  12. īndigast, adj. indigoblau, Cig.; i. škrlat, der Indigopurpur, Cig.
  13. īndigo, -ga, m. der Indigo, (neko modro barvilo, lat. indicum), Jan.
  14. īndika, f. = indigo, V.-Cig.
  15. īndikast, adj. = indigast, Cig.
  16. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  17. indīkt, m. = indikcija, Cig. (T.).
  18. indirēktən, -tna, adj. posreden, indirect.
  19. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
  20. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
  21. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  22. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
  23. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  24. ı̑ndre, adv. = indri, C.
  25. ı̑ndri, adv. = indi, drugje, ogr.- Mik.
  26. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  27. indúh, m. großer, ungeschlachter Mann, Dol.
  28. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
  29. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
  30. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  31. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  32. infanterı̑ja, f. peštvo, die Infanterie.
  33. inga, f., C., pogl. linga.
  34. īngver, -rja, m. der Ingwer; — pogl. imber.
  35. inicijatīva, f. začetno delo, pravica predlaganja, die Initiative, Cig. (T.).
  36. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  37. ínjav, adj. = injast, C.
  38. ínjavica, f. der Rauhreif, Z.
  39. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  40. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
  41. inkunābule, f. pl. prve tiskane knjige, Incunabeln, Cig. (T.).
  42. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
  43. ìno, * conj. = in; neokršena oblika, iz: i — no; tako so starejši pisatelji sploh pisali.
  44. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
  45. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  46. inokázən, -zna, adj. = alegoričen, Cig., Jan., Vrt.
  47. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  48. inopádnost, f. die Verkehrung der Construction, die Hypallage, h. t.- Cig. (T.).
  49. inoplemę̑nik, m. človek drugega plemena, drugonarodnik, Cig. (T.).
  50. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  51. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  52. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  53. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  54. inostrȃnka, f. die Ausländerin, Cig., Jan., nk.; — hs.
  55. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  56. inostrȃnstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — hs.
  57. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  58. inovę́rən, -rna, adj. = drugoveren, Jan.; — stsl.
  59. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  60. inovŕstən, -stna, adj. = drugovrsten, Jan. (H.).
  61. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  62. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
  63. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
  64. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
  65. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
  66. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
  67. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  68. instīnkt, m. nagon, der Instinct.
  69. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  70. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
  71. instrumentāl, m. družilnik, der Instrumental ( gramm.).
  72. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
  73. intabulācija, f. vknjižba, die Intabulation, nk.
  74. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
  75. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  76. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  77. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  78. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  79. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  80. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  81. inteligēncija, f. = inteligenca, nk.
  82. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  83. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
  84. intenzīvən, -vna, adj. = intensiven, nk.
  85. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  86. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  87. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  88. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  89. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  90. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  91. intonácija, f. zapev, die Intonation, Cig. (T.).
  92. intrīga, f. spletka, die Intrigue, C., nk.
  93. intrigānt, m. spletkar, der Intriguant.
  94. intrigāntka, f. die Intriguantin, Zora.
  95. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  96. invalīd, m. v službi onemogli vojak, der Invalid.
  97. invalīdnica, f. das Invalidenhaus, Cig., Jan.
  98. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  99. inventārski, adj. Inventar-: inventarske stvari, Inventarialgegenstände, Levst. (Nauk).
  100. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.

   12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA