Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (12.901-13.000)
-
iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
-
iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
-
iglovníca, f. = igelnica, M.
-
igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
-
ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
-
igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
-
igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
-
igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
-
ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
-
igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
-
igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
-
ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
-
íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
-
íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
-
ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
-
ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
-
ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
-
ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
-
ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
-
ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
-
íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
-
íkrnat, adj. voll Rogen, Cig.
-
íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
-
íkrnik, m. der Oolith, Cig. (T.), Frey. (Rok.).
-
íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
-
ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
-
íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
-
ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
-
ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
-
iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
-
ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
-
ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
-
ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
-
ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
-
ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
-
ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
-
ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
-
ilovnína, f. = ilovka, Vrtov.
-
iluzōrən, -rna, adj. slepilen, illusorisch, Cig. (T.).
-
imaginārən, -rna, adj. umišljen, imaginär, Cig. (T.).
-
imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
-
imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
-
imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
-
imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
-
imę̑nice, adv. = imenoma, C.
-
imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
-
imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
-
imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
-
imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
-
imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
-
imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
-
imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
-
imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
-
imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
-
1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
-
2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
-
imenodajȃvəc, -vca, m. der Namengeber, Cig.
-
imenodajȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
-
imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
-
imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
-
imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
-
imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
-
imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
-
imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
-
imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
-
imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
-
imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
-
imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
-
imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
-
imenovȃvəc, -vca, m. 1) der Namengeber, Cig.; — der Nenner ( math.), Cel. (Ar.); — 2) der Ernenner, Cig.
-
imenovȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
-
imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
-
imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
-
imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
-
imẹ̑tnica, f. die Inhaberin, Cig., Jan.
-
imẹ̑tnik, m. der Inhaber, Cig., Jan., Nov., DZ.
-
imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
-
imovínica, f. dem. imovina, kleine Habe, Zv., LjZv.
-
imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
-
imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
-
impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
-
ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
-
in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
-
in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.
-
ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
-
ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
-
inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
-
ináčeši, adj. = inačešnji, ogr.- C.
-
ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
-
inȃči, adv. = inače, Mur.
-
inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
-
ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
-
inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
-
ı̑nam, adv. = drugam, Mur., Cig., Jan., Mik., Let., vzhŠt.
-
ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
-
ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
-
inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
-
inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
-
ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
-
ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani