Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (12.901-13.000)

  1. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  2. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
  3. iglovníca, f. = igelnica, M.
  4. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
  5. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
  6. igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
  7. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  8. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
  9. ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
  10. igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
  11. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
  12. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
  13. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
  14. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
  15. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  16. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  17. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
  18. ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
  19. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
  20. ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
  21. íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
  22. íkrnat, adj. voll Rogen, Cig.
  23. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
  24. íkrnik, m. der Oolith, Cig. (T.), Frey. (Rok.).
  25. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
  26. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.
  27. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
  28. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
  29. ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
  30. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
  31. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
  32. ílovičən, -čna, adj. lehmig, Lehm-.
  33. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
  34. ílovičnica, f. das Wasser, das über einem lehmigen Boden steht, das Moderwasser, Cig.
  35. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.
  36. ílovnat, adj. lehmig; ilovnat svet, Lehmboden.
  37. ílovnica, f. die Lehmgrube, Cig., Jan.; der Lehmacker, M.
  38. ilovnína, f. = ilovka, Vrtov.
  39. iluzōrən, -rna, adj. slepilen, illusorisch, Cig. (T.).
  40. imaginārən, -rna, adj. umišljen, imaginär, Cig. (T.).
  41. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  42. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
  43. imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
  44. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
  45. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
  46. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
  47. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
  48. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
  49. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
  50. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
  51. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
  52. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
  53. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
  54. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
  55. 1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
  56. 2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
  57. imenodajȃvəc, -vca, m. der Namengeber, Cig.
  58. imenodajȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
  59. imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
  60. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
  61. imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
  62. imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
  63. imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
  64. imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
  65. imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
  66. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  67. imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
  68. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
  69. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
  70. imenovȃvəc, -vca, m. 1) der Namengeber, Cig.; — der Nenner ( math.), Cel. (Ar.); — 2) der Ernenner, Cig.
  71. imenovȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
  72. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
  73. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
  74. imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
  75. imẹ̑tnica, f. die Inhaberin, Cig., Jan.
  76. imẹ̑tnik, m. der Inhaber, Cig., Jan., Nov., DZ.
  77. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
  78. imovínica, f. dem. imovina, kleine Habe, Zv., LjZv.
  79. imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
  80. imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
  81. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  82. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
  83. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  84. in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.
  85. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  86. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  87. inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
  88. ináčeši, adj. = inačešnji, ogr.- C.
  89. ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
  90. inȃči, adv. = inače, Mur.
  91. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
  92. ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
  93. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  94. ı̑nam, adv. = drugam, Mur., Cig., Jan., Mik., Let., vzhŠt.
  95. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  96. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  97. inàt, -áta, adj. = inast ( prim. inateti).
  98. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  99. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  100. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.

   12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA