Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (12.801-12.900)

  1. hrženíca, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Guts., Mur., Erj. (Ž.).
  2. hudeníca, f. hudenice, "weibliche böse Geister, die den ungetauften Kindern schaden sollen", C.; Furien, Št.- Cig.
  3. hudičevȃnje, n. das Fluchen mit dem Worte hudič.
  4. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
  5. hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
  6. hudník, m. der Teufel.
  7. hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
  8. hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
  9. hudobı̑łnik, m. der Stechapfel (datura stramonium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  10. hudȏbnež, m. böser, boshafter Mensch, der Bösewicht.
  11. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
  12. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
  13. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
  14. hudóbnost, f. die Boshaftigkeit, die Bosheit, die Bösartigkeit.
  15. hudočı̑nstvọ, n. = hudodejstvo, Mur.
  16. hudodẹ́łən, -łna, adj. übelthätig, verbrecherisch, Cig., Jan.
  17. hudodẹ̑łnica, f. die Missethäterin, die Verbrecherin, Cig., Jan., nk.
  18. hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
  19. hudodẹ̑lstvən, -stvəna, adj. criminell, Cig.
  20. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
  21. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
  22. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
  23. hudoklę́tən, -tna, adj. der arg flucht, C.
  24. hudoklę̑tnik, m. der arge Flucher, C.
  25. hudolẹ́sovina, f. = hudobika, Z.; — der Hartriegel (cornus sanguinea), M., Rib.- C., Lašče- Erj. (Torb.).
  26. hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
  27. hudolẹ̑tnež, m. magerer Mensch, nk.
  28. hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
  29. hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
  30. hudolẹ́tovina, f., Z., pogl. hudika.
  31. hudomísəłn, * -səłna, adj. arggesinnt, übeldenkend, Mur., Jan.
  32. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
  33. hudomȗšnež, m. = hudomušnik, SlN.
  34. hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.
  35. hudomúšnost, f. die Böslaunigkeit, die Schalkheit.
  36. hudonǫ́sən, -sna, adj. unheilbringend, Let.; čaščenje hudonosnih prikazni, Bes.
  37. hudosúmən, -mna, adj. argwöhnisch, Z.; tesni nauki hudosumnih ljudi, Vod. (Izb. sp.).
  38. hudoúmən, -mna, adj. = blazen, (hudumen) Jarn.
  39. hudoúmnost, f. = blaznost, (hudumnost) Jarn., Mur.
  40. hudoúrən, -rna, adj. Gewitter-, gewitterhaft, Cig., Jan.; hudoȗrni oblaki, Gewitterwolken, Cig., SlN.; wetterlaunisch, wetterwendisch, V.-Cig.
  41. hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
  42. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
  43. hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
  44. húdovina, f. = hudovitovina (?): s hudovino nekateri vino barvajo, jvzhŠt.
  45. hudovítovina, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Cig.
  46. hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
  47. hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
  48. hudovǫ̑ljnik, m. der Böswillige, Z.; schelmischer Mensch, Cig.
  49. hudovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, der Argsinn, Cig., ogr.- M.; — 2) der Missmuth, Jan.
  50. hudožéljən, -ljna, adj. übelwollend, schadenfroh, C.
  51. hudožȇljnik, m. der Uebelwollende, M.
  52. hudožéljnost, f. die Schadenfreude, C.
  53. hudožı̑vnik, m. der mühselig Lebende, Notr.
  54. huhnjáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. hohnjati.
  55. hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
  56. hȗjšanje, n. 1) das Verschlimmern; — 2) das Abmagern.
  57. húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
  58. 1. húljenje, n. 1) das Sichducken, Valj. (Rad); duckmäuserisches Benehmen, die Verstellung, Cig.
  59. 2. húljenje, n. das Tadeln, das Lästern, Cig.; — hs.
  60. humanīst, m. gojitelj humanizma, der Humanist.
  61. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
  62. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
  63. húntalọ, n. der durch die Nase redet, Ist.- C.
  64. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
  65. hȗskanje, n. das Hetzen.
  66. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
  67. hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
  68. hvalevrẹ́dən, -dna, adj. = hvale vreden.
  69. hvalevrẹ́dnost, f. die Löblichkeit, die Rühmlichkeit, Cig., Jan., nk.
  70. hvalę́žən, -žna, adj. 1) dankbar; h. biti komu za kaj; h. o nauku Vrt.; — 2) = hvalen (Lob-): hvaležna pesen, Trub.
  71. hvalę́žnost, f. die Dankbarkeit.
  72. hvalíłən, -łna, adj. anpreislich, (-ivən), Cig.
  73. hvalísanje, n. die Lobhudelei, Cig., Jan., nk.
  74. hvalisȗn, m. der Lobhudler, Cig.
  75. hváljenje, n. 1) das Loben, das Preisen; — 2) das Danken.
  76. hvȃłnica, f. 1) das Loblied, Cig., Jan.; die Hymne, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Danklied, Jan.
  77. hvȃłnik, m. der Lobredner, Mur.
  78. hváłnost, f. die Löblichkeit, Mur., nk.; — nav. hvalnost.
  79. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
  80. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
  81. hvalovrẹ́dən, -dna, adj. = hvale vreden, Mur., Cig.
  82. hvalovzdávanje, n. die Danksagung, ogr.- C.
  83. hvaložéljən, -ljna, adj. lobsüchtig, Mur., (hvaleželen), Guts.
  84. hvaložŕtən, -tna, adj. = hvaloželen, Guts.
  85. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
  86. hvalȗn, m. der übermäßig Lobende, Cig.
  87. hvatȃn, m. črni h., der Klammeraffe, Cig.
  88. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
  89. ideālnost, f. vzornost, die Idealität.
  90. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
  91. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
  92. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
  93. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
  94. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
  95. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
  96. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
  97. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
  98. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
  99. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
  100. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.

   12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA