Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (12.401-12.500)
-
hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
-
hijacı̑ntka, f., Jan., pogl. hijacint 2).
-
hijacı̑ntnica, f., Jan., pogl. hijacint 1).
-
hiję̑na, f. die Hyäne (hyaena); progasta, lisasta h. (h. striata, crocuta), Erj. (Ž.).
-
hímbən, -bna, adj. falsch, trügerisch, heuchlerisch, Cig.
-
hímbnost, f. die Falschheit, der Trug: h. svetȃ, C.
-
hīmna, f. hvalna pesem, die Hymne.
-
hinȃvčək, -čka, m. dem. hinavec.
-
hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
-
hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
-
hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
-
hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
-
hinȃvəc, -vca, m. der Heuchler.
-
hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
-
hinȃvski, adj. heuchlerisch.
-
hinȃvstvọ, n. die Heuchelei.
-
hinȃvščina, f. die Heuchelei.
-
hı̑nba, f., Krelj, pogl. himba.
-
hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
-
hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
-
hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
-
híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
-
1. hı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, C.
-
2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
-
hı̑nək, -nka, m. der Vorwand, Hip.- C.
-
hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
-
hínja, f. die Verstellung, Let.
-
hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
-
hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
-
hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
-
hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
-
hinljìv, -íva, adj. trügerisch, heuchlerisch, ogr.- C.
-
hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
-
hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
-
hipohōndər, -dra, m. der Hypochonder.
-
hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
-
hipotekārən, -rna, adj. Hypothekar-.
-
hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
-
hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
-
hirȃłnica, f. das Siechenhaus, Levst. (Nauk), Nov., nk.
-
híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
-
histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
-
histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
-
híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
-
híšenje, n. = hiševanje, Trub.
-
hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
-
hišína, f. ein großes Haus, C.
-
hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
-
hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
-
hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
-
hišnína, f. = hišni davek, Cig., Jan.
-
hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
-
hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
-
hı̑štrna, f. = fištrna, Jan., Gor.; v prostorni hištrni, Jurč.
-
hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
-
hitẹ̑nje, n. das Eilen.
-
hı̑tnja, f. die Eile, C.
-
hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
-
hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
-
hítrnost, f. die Eilfertigkeit, C.
-
hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
-
hitromísəłnost, f. der Leichtsinn, C.
-
hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
-
hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
-
hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
-
hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
-
hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
-
hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
-
hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
-
hlȃčman, m. = hlačon, Valj. (Rad).
-
hlȃčnica, f. die Hosenhälfte.
-
hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
-
hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
-
hlačǫ̑n, m. der weite Beinkleider trägt, Mur., Mik.
-
hlačǫ́ne, f. pl. weite Beinkleider, C., Z.
-
hladȃn, -dnà, adj. = hladen.
-
hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
-
hladę̑tina, f. die Gallerte, h. t.- Cig. (T.), DZ.
-
hladę̑tinast, adj. gallertartig, Cig. (T.).
-
hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
-
hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
-
hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
-
hladína, f. = hladnetina, C.
-
hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
-
hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
-
hladník, m. = hladnica, Vrt.
-
hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
-
hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
-
hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
-
hladnokȓvje, n. = hladnokrvnost, Cig., Jan., SlN.
-
hladnokȓvnik, m. der Kaltblütige, der Phlegmatiker, Cig., Jan.
-
hladnokŕvnost, f. die Kaltblütigkeit, das Phlegma, Cig., Jan., M., nk.
-
hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.
-
hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
-
hládnost, f. die Kühle, die Frische; — pren. die Gleichgültigkeit, der Kaltsinn, die Affectlosigkeit, Cig., Jan.
-
hladnóta, f. = hladnost, Cig.
-
hlajénje, n. das Kühlen.
-
hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
-
hlapčevȃnje, n. der Knechtdienst, die Knechtschaft, Mur., C., Schönl., nk.
11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani