Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (12.401-12.500)

  1. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  2. hijacı̑ntka, f., Jan., pogl. hijacint 2).
  3. hijacı̑ntnica, f., Jan., pogl. hijacint 1).
  4. hiję̑na, f. die Hyäne (hyaena); progasta, lisasta h. (h. striata, crocuta), Erj. (Ž.).
  5. hímbən, -bna, adj. falsch, trügerisch, heuchlerisch, Cig.
  6. hímbnost, f. die Falschheit, der Trug: h. svetȃ, C.
  7. hīmna, f. hvalna pesem, die Hymne.
  8. hinȃvčək, -čka, m. dem. hinavec.
  9. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  10. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  11. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  12. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  13. hinȃvəc, -vca, m. der Heuchler.
  14. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  15. hinȃvski, adj. heuchlerisch.
  16. hinȃvstvọ, n. die Heuchelei.
  17. hinȃvščina, f. die Heuchelei.
  18. hı̑nba, f., Krelj, pogl. himba.
  19. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  20. hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
  21. hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
  22. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  23. 1. hı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, C.
  24. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  25. hı̑nək, -nka, m. der Vorwand, Hip.- C.
  26. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  27. hínja, f. die Verstellung, Let.
  28. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  29. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  30. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  31. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  32. hinljìv, -íva, adj. trügerisch, heuchlerisch, ogr.- C.
  33. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
  34. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  35. hipohōndər, -dra, m. der Hypochonder.
  36. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  37. hipotekārən, -rna, adj. Hypothekar-.
  38. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  39. hipotētičən, -čna, adj. pogojen, hypothetisch.
  40. hirȃłnica, f. das Siechenhaus, Levst. (Nauk), Nov., nk.
  41. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  42. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
  43. histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
  44. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  45. híšenje, n. = hiševanje, Trub.
  46. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
  47. hišína, f. ein großes Haus, C.
  48. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  49. hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
  50. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  51. hišnína, f. = hišni davek, Cig., Jan.
  52. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  53. hišnorazrę́dən, -dna, adj. hišnorazrę̑dni davek, die Hausclassensteuer, DZ.
  54. hı̑štrna, f. = fištrna, Jan., Gor.; v prostorni hištrni, Jurč.
  55. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  56. hitẹ̑nje, n. das Eilen.
  57. hı̑tnja, f. die Eile, C.
  58. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  59. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  60. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
  61. hítrnost, f. die Eilfertigkeit, C.
  62. hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
  63. hitromísəłnost, f. der Leichtsinn, C.
  64. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
  65. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
  66. hitrovǫ́zən, -zna, adj. hitrovozno blago, das Eilgut, nk.
  67. hitrovoznína, f. das Eilgut, Cig.
  68. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
  69. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
  70. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
  71. hlȃčman, m. = hlačon, Valj. (Rad).
  72. hlȃčnica, f. die Hosenhälfte.
  73. hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
  74. hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
  75. hlačǫ̑n, m. der weite Beinkleider trägt, Mur., Mik.
  76. hlačǫ́ne, f. pl. weite Beinkleider, C., Z.
  77. hladȃn, -dnà, adj. = hladen.
  78. hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
  79. hladę̑tina, f. die Gallerte, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  80. hladę̑tinast, adj. gallertartig, Cig. (T.).
  81. hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
  82. hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
  83. hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
  84. hladína, f. = hladnetina, C.
  85. hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
  86. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
  87. hladník, m. = hladnica, Vrt.
  88. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
  89. hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
  90. hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
  91. hladnokȓvje, n. = hladnokrvnost, Cig., Jan., SlN.
  92. hladnokȓvnik, m. der Kaltblütige, der Phlegmatiker, Cig., Jan.
  93. hladnokŕvnost, f. die Kaltblütigkeit, das Phlegma, Cig., Jan., M., nk.
  94. hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.
  95. hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
  96. hládnost, f. die Kühle, die Frische; — pren. die Gleichgültigkeit, der Kaltsinn, die Affectlosigkeit, Cig., Jan.
  97. hladnóta, f. = hladnost, Cig.
  98. hlajénje, n. das Kühlen.
  99. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
  100. hlapčevȃnje, n. der Knechtdienst, die Knechtschaft, Mur., C., Schönl., nk.

   11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA