Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (12.301-12.400)
-
gvāna, f. = gvano, Jan.
-
gvanāko, m. = divja lama (auchenia huanaco), Erj. (Ž.).
-
gvāno, m. obiloma nakopičen ptičji gnoj, der Guano, Nov.
-
gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
-
habàn, -ána, m. der Bengel, Cig., Jan., C.
-
1. hábanje, n. das Puffen, Cig.
-
2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
-
habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
-
hábən, -bna, adj. eilig, schnell: habno iti, C.
-
habljénje, n. das Beschädigen, das Verderben, Z.
-
hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
-
hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
-
hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
-
habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
-
hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
-
hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
-
hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
-
hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
-
hajdı̑nščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
-
hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
-
haljína, f. = halja, Cig., Jan., SlN.; — hs.
-
haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
-
halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
-
halovȃnje, n. der Lärm, Meg., Dalm.- M.
-
haložína, f. = haložje, C.
-
halucinácija, f. die Sinnesvorspiegelung, die Hallucination, Cig. (T.).
-
hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
-
hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
-
hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
-
hānstvọ, n. das Chanat, Nov.
-
hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
-
hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
-
hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
-
hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.
-
harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
-
harę̑tina, f. = harina, C.
-
harfenīst, m. der Harfenist.
-
harfenīstinja, f. die Harfenistin, Cig.
-
harfenīstka, f. = harfenistinja, Jan.
-
harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
-
harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
-
harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
-
harmonı̑ja, f. soglasje, die Harmonie.
-
harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
-
harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
-
harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.
-
hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
-
hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
-
hȃsna, f. = hasen, kajk.- Valj. (Rad).
-
hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
-
hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
-
hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
-
hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
-
hasnívost, f. die Nützlichkeit, Jan.
-
hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
-
hasnováti, -ȗjem, vb. impf. = hasniti, Mur.
-
hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
-
hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
-
hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
-
hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
-
hazārdən, -dna, adj. Hazard-: hazardna igra, das Hazardspiel.
-
hčę̑rin, adj. der Tochter.
-
hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
-
hčerı̑nski, adj. = hčerski, Cig.
-
hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
-
həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
-
həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
-
hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
-
hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
-
hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
-
hę̑mbran, adj. = šembran, Gor., Nov.
-
hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
-
hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
-
hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
-
hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
-
hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
-
henjávati, -am, vb. impf. ad henjati, ogr.- Valj. (Rad).
-
hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
-
hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
-
hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
-
hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
-
hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
-
hentováti, -ȗjem, vb. impf. = hentati, Z.
-
hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
-
hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
-
herāldičən, -čna, adj. k heraldiki spadajoč, heraldisch.
-
heretičȃnstvọ, n. = herezija, Habd.- Valj. (Rad).
-
hermelīn, m. das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.).
-
hermenēvtičən, -čna, adj. k hermenevtiki spadajoč, hermeneutisch, Jan.
-
hermenēvtika, f. nauk o tolmačenju besed, die Hermeneutik.
-
hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
-
hētman, m. kozaški glavar, der Hetman.
-
híbən, -bna, adj. fehlerhaft, schadhaft, Cig., Jan., Nov.
-
híbnost, f. die Fehlerhaftigkeit, Cig.
-
hidrāvličən, -čna, adj. k hidravliki spadajoč, hydraulisch, Cig., Jan., Cig. (T.); hidravlično tiskalo, die hydraulische Presse, Cig. (T.).
-
hidrodināmika, f. die Hydrodynamik; — prim. hidravlika.
-
hidrostātičən, -čna, adj. hydrostatisch, Cig., Jan.
-
hidrotēhničən, -čna, adj. hydrotechnisch, Jan.
-
hidrotēhnika, f. nauk o povodnih stavbah, hidravličnih strojih itd., die Hydrotechnik.
-
hieroglīfən, -fna, adj. hieroglyphisch, Cig.
11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani