Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (12.201-12.300)
-
grózdən, -dna, adj. Trauben-; grȏzdni pecelj; — grozdne solze, Thränen so groß wie Weinbeeren, Levst. (Zb. sp.).
-
grozdę́nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
-
grozdı̑nka, f. die Rosine, Jan., C.
-
grǫ́zdjičnica, f. grozdjičnice, Johannisbeersträucher (grossulariae), Tuš. (R.).
-
grozdnàt, -áta, adj. traubig, traubenreich.
-
grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
-
grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
-
grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
-
grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
-
grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
-
grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
-
grozíłən, -łna, adj. drohend, bedrohlich: grozilne besede, Drohworte, Cig., Jan.
-
grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
-
grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
-
grǫ́zničav, adj. fieberkrank, fieberhaft, nk.
-
groznóba, f. der Greuel, Jan.
-
groznọ̑st, f. die Schauderhaftigkeit, die Entsetzlichkeit.
-
grozonǫ́sən, -sna, adj. schaudererregend, Jan. (H.).
-
grozovı̑nski, adj. = grozovit, Mur., Cig., Jan.; ungeheuer, Kos.- M.
-
grozovı̑nstvọ, n. der Greuel, die Greuelthat, Cig., Jan.
-
grozovítən, -tna, adj. = grozovit.
-
grozovı̑tnež, m. der Schreckliche, der Wütherich, der Unmensch.
-
grozovı̑tnica, f. die Schreckliche, die Grausame, Valj. (Rad).
-
grozovı̑tnik, m. = grozovitnež, Cig., Jan., C.
-
grozovítnost, f. = grozovitost.
-
grožník, m. der Droher, C.
-
gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.
-
grtȃłnik, m. = požiralnik, Poh.
-
grtàn, -ána, m. = grtanec, Cig., Jan., C.
-
grtȃnčnica, f. der Kehlbuchstabe, Cig.
-
grtánəc, -nca, m. 1) der Schlund, die Kehle, die Gurgel, Cig., Jan., Fr.- C.; die Speiseröhre, SlGor.; — 2) der Adamsapfel, Cig., C.; = hrustanec, der Knorpel, Bes.
-
grtúne, f. pl., Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.), Štrek., pogl. gratune.
-
grtúnje, f. pl., Kras- Erj. (Torb.), pogl. gratune.
-
grúdən, -dna, m. der Monat December, Mur., Cig., Jan.
-
grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
-
grȗdnat, adj. voll Klumpen, rauh, holperig, Cig.
-
grȗdnik, m. = gruden, C.
-
grúdnovəc, -vca, m. der im December gefallene Schnee, Dol.
-
grudovína, f. schollige Erde, Jan. (H.).
-
grudovnàt, -áta, adj. = grudnat, Cig.
-
grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.
-
grȗntar, -rja, m. der Hübler, der Großbauer, Cig.
-
grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.
-
grúntən, -tna, adj. Grund-: grȗntne bukve = zemljiščna knjiga.
-
grústən, -stna, adj. ekelhaft, Cig. (T.).
-
grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
-
grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
-
gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.
-
gubána, f. = gubanica, Cig., Nov.- C., Goriš.- Štrek. (LjZv.).
-
gubánčast, adj. voll Falten, Mur.
-
gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
-
gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
-
gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
-
gúben, -bna, m., Cig., pogl. gubno.
-
gúbən, -bna, adj., Nov.- C., pogl. poguben.
-
gubljénje, n. 1) das Schädigen; — 2) das Verlieren, Cig.
-
gúbnọ, n., Dict., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt., pogl. gumno.
-
gúgałən, -łna, adj. zum Schaukeln gehörig, nk.
-
gúgałnica, f. 1) die Schaukel, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Wagebalken, C.
-
gúgałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, V.-Cig.
-
gúganica, f. = gugalnica, Mur., Bes.
-
gúganje, n. das Schaukeln.
-
gúgniti, gȗgnem, vb. pf. einen Schaukelschwung geben, Cig.
-
gúljenje, n. das Wetzen; — das Schinden ( fig.).
-
gumbárnica, f. die Knopffabrik, Cig., Jan.
-
gȗmbašnica, f. 1) die Stecknadel, Št.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Wurstspeiler, Ščav.- Pjk. (Črt.); (pravilna oblika je menda: gumbovščnica).
-
gȗmbnica, f. 1) das Knopfloch, V.-Cig., Jan., nk.; — 2) die Knopfnadel, C.
-
gȗmbovščnica, f. die Knopfnadel, Ščav.- C.
-
gúmənce, n. dem. gumno, Cig.
-
gumnenica, f. das Tennenbrett, Cig.
-
gumníšče, n. 1) die Tenne, die Dreschtenne auf dem Felde, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Platz, wo eine Tenne war, Mur.; — 3) der Vogelherd, C.
-
gumnı̑ški, adj. zur Tenne gehörig, Z.
-
gúmnọ, n. 1) festgestampfter Boden: die Tenne, die Dreschtenne, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; gumnò, Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Vogelherd, Cig., Pot.- M., C.
-
gumovína, f. Gummiwaren, DZ.
-
gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
-
gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
-
gȗncalica, f. die Schaukel, Polj.
-
gȗncałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, Cig.
-
gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.
-
gȗnda, f. der Dummkopf, Rib.- M., C.
-
gȗnga, f. die Viola, die Geige, C.
-
1. gȗngati, -am, vb. impf. die Viola spielen, C.
-
2. gȗngati, -am, vb. impf. = gugati, Blc.-C.
-
gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
-
gungljáča, f. der Knorrenstock, C.
-
gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.- C.; — prim. gungelj.
-
gúnj, m. die Kotze, Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.
-
gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
-
gunjár, -rja, m. der Kotzenverfertiger, Jan.
-
gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri- Trst. (Let.).
-
gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri- Trst. (Let.).
-
gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
-
gúsniti, gȗsnem, vb. impf., nam. golsniti, mucksen, Blc.-C.; ves čas ni gusnil, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
gutapȇrčən, -čna, adj. aus Guttapercha, nk.
-
guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
-
gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
-
1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
-
2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
-
guzovína, f. = tule: srajce iz guzovine, LjZv.
-
gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani