Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (12.101-12.200)

  1. gretúne, f. pl., pogl. gratune.
  2. grẹvénje, n. = gretje, Dict.
  3. grẹ̑vinga, f. = kesanje; — prim. grevati.
  4. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  5. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  6. grezíłən, -łna, adj. Senk-: grezı̑łna vrv, die Lothleine, Cig.
  7. grezína, f. der Morast, Jan.
  8. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  9. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  10. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  11. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
  12. grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
  13. grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
  14. grgȏtnica, f. das Gurgelwasser, Cig.
  15. grgrȃnje, n. 1) das Gurgeln, das Röcheln; — 2) das Gurgelwasser.
  16. gribȃnj, m. = gribanja, C.
  17. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
  18. grı̑čnat, adj. hügelig, C.
  19. grı̑nəc, -nca, m. = blask, Frey. (F.).
  20. grínja, f. die Milbe, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — hs.
  21. grı̑nt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.
  22. grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  23. gríntav, adj. grindig, räudig, BlKr.; milostljiva mati grintavo deco češe, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  24. gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).
  25. gríntavica, f. die Frühjahrswolle, Ist.- C., Z.
  26. grı̑ntək, -tka, m. der mit Grind Behaftete, Valj. (Rad).
  27. grívən, -vna, adj. zur Mähne gehörig; grivno pečenje, das gebratene Nackenstück, vzhŠt.- C.
  28. 1. grivína, f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
  29. 2. grivína, f. die herbe Säure, etwas Herbsaures, vzhŠt.- C.; — prim. griv.
  30. grīvna, f. 1) das Halsband, Z.; die Halskette, Erj. (Min.), ( stsl.); — 2) (po češ.) die Mark, Cig. (T.), C.; nemška g., die Reichsmark, DZ.
  31. grı̑vnat, adj. mähnig, bemähnt, Cig.
  32. grı̑vnik, m. = grivar 2), Cig., C., Hip. (Orb.), Frey. (F.).
  33. grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.
  34. grı̑žən, -žna, adj. die Ruhr betreffend, Mur.; Ruhr verursachend: g. sad, jvzhŠt.
  35. griževnják, m. 1) eine Art Wiesenkraut, = grižnica, C.; — 2) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), vzhŠt.- C.
  36. 1. grı̑žnat, adj. 1) ruhrkrank: g. človek, Slom.- C.; hudo grižnato dekle, Cv.; — 2) die Ruhr verursachend: grižnata sliva, Slom.- C.
  37. 2. grı̑žnat, adj. schotterig: grižnata zemlja, Nov.- C.
  38. grı̑žnica, f. das Biebernell (pimpinella saxifraga), vzhŠt.- C.; tudi: das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig., Glas.
  39. grı̑žnik, m. = modras, die Sandviper (vipera ammodytes), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  40. grjénje, n. die Entstellung; — die Lästerung, die Verunglimpfung.
  41. grlȃnjək, -njka, m. der Stengel eines Kürbisses, kajk.- C.
  42. gŕlən, -ləna, adj. Gurgel-, Kehl-, Cig.; grleni glas, der Kehllaut, Cig. (T.); grlena žila, die Gurgelader, Cig.; ( prav. grłən, grłna).
  43. grləníca, f. žila g., die Drosselader, Cig. (T.); ( prav. grłnica).
  44. grlína, f. 1) die Wamme beim Vieh, Fr.- C.; — 2) das Fleisch am Halse, der Halsbraten, vzhŠt.- C.
  45. grlı̑nka, f. die Flaschenbirne, Cig.
  46. grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
  47. grljánəc, -nca, m. der Flaschenhals: steklenica se za grljanec prijema, BlKr.
  48. grljánka, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Z.
  49. grłnják, m. eine Flasche mit großem Hals, vzhŠt.- C.
  50. grlonǫ̑žəc, -žca, m. grlonožci, die Kehlfüßer, Cig. (T.).
  51. grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.- Kres.
  52. grmẹ̑nje, n. das Donnern, das Gedonner.
  53. grmljavína, f. = grmljava, Cig., Jan., ogr.- C.; grmljȃvina, BlKr.
  54. gȓmnat, adj. buschig, Jan.
  55. grmótən, -tna, adj. donnernd, (grom-) Jan.
  56. grmovína, f. das Strauchwerk, C., Z.
  57. grmǫ̑vnat, adj. strauchig, buschig, Cig., Jan., C.; Strauch-, Cig.
  58. grmǫ́vnik, m. die Strauchschnecke (helix nemoralis), Erj. (Ž.).
  59. grmovnjàk, m. der Buschmann, Erj. (Som.).
  60. gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.- C.; — 2) der Tiegel, h. t.- Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).
  61. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
  62. grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
  63. grobánja, f. eine Vertiefung: g. na cesti, Blc.-C.
  64. grọ̑banka, f. = grobanica, C.
  65. grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
  66. gróbən, -bna, adj. Grabes-: grobna tihota, die Grabesstille.
  67. grobijȃn, m. ein grober Mensch, der Grobian.
  68. grobijȃnčevati, -ujem, vb. impf. sich grob benehmen, ogr.- C.
  69. grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
  70. grobijȃnski, adj. grob, unfreundlich.
  71. grobijȃnščina, f. die Grobheit, vzhŠt.- C.
  72. grobína, f. die Kunstlosigkeit, die Roheit, Dict., Mik.
  73. grobníca, f. die Grabkammer, die Gruft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Grabhöhle, Mur., Jan.
  74. grobník, m. der Todtengräber, Jan.
  75. grobolẹ́tinast, adj. mit starken Jahresringen, grobjährig, V.-Cig.
  76. groborùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Jan.
  77. grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
  78. groboúmən, -mna, adj. derbsinnig, Vrt.
  79. groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
  80. grobǫ́vnica, f., Z., Jan. (H.); pogl. hijena.
  81. grobovȏłnat, adj. grobwollig, Jan.
  82. grǫ́dən, -dna, adj. zur Brust gehörig: grodna rebra, wahre Rippen, Cig. (T.).
  83. grǫ̑dnica, f. das Brustbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  84. grófinja, f. die Gräfin.
  85. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
  86. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
  87. gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
  88. grómən, -mna, adj. Donner-, Cig., Bes.; gromni hrušč, das Donnergetöse, Z.
  89. gromoglásən, -sna, adj. donnerähnlich schallend, Jan. (H.).
  90. gromonǫ̑səc, -sca, m. der Donnerer, Zora.
  91. gromonǫ́sən, -sna, adj. donnerschwanger, Cig., Jan.
  92. gromopǫ́čən, -čna, adj. donnerähnlich krachend, Jan.
  93. gromǫ́vən, -vna, adj. = gromen, Z.
  94. gromovítən, -tna, adj. = gromovit, C.
  95. gromovládən, -dna, adj. dem Donner gebietend, Kos.- M.
  96. gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; — prim. hs. gromovnik.
  97. gropánja, f. = gruda, Blc.-C.; pogl. grepa, greba.
  98. grošník, m. das Groschenstück, C.
  99. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  100. grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.

   11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA